Biodinamika in znanost

april 2009 Komentarji »

Pomlad 2009,
letnik V, številka 1

Matjaž Turinek
univ.dipl.inž.kmet.

Biodinamika in znanost je tema, s katero se intenzivneje ukvarjam v zadnjem letu in pol. Večina izmed vas verjetno pozna biološko dinamičen (BD) način kmetovanja, za znanost pa je prav gotovo že vsak slišal. Kaj je torej potrebno, če se želimo lotiti iskanja stičnih točk teh dveh pojmov oziroma področij? Najprej zagotovo razvoj razumevanja, kaj pojma BD kmetovanje in znanost sploh pomenita.

Znanost, boste rekli, je pa ja enostavno razložiti. ‘Vse, kar je znanstveno, je znanost’ ali pa ‘To počnejo znanstveniki’ in še ‘To je nekaj, kar je dokazano in zagotovo drži.’ Nekaj resnice se že skriva v takšnih izjavah, pa vendar se mi zdi, da se znanosti v naši družbi drži nek nedosegljiv, vzvišen in mogočen videz oziroma podoba. Kdo ustvarja in vzdržuje to podobo, pa je že drugo vprašanje. Mogoče se bomo deloma približali bistvu znanosti, če bomo pogledali cilje, za katere si znanost prizadeva – prvi in poglavitni je namreč iskanje resnice. Torej bi znanost zaenkrat lahko razložili kot razumno, utemeljeno, dokumentirano in ponovljivo iskanje resnice.

Luna

Steiner v kmetijskem tečaju poudarja luno in njen vpliv na rast in razvoj rastlin. Znanstveno so vplive preverjali v 90. letih in jih tudi, čeprav komplicirano, dokazali.

Pa se lotimo še drugega, širši družbi manj znanega pojma – BD kmetovanje. Skovanka izvira iz prve polovice prejšnjega stoletja, ko je leta 1924 skupina zaskrbljenih kmetov poprosila filozofa in raziskovalca dr. Steinerja za nasvete in pomoč pri pridelovanju hrane, saj so opažali probleme v njihovi vsakdanji praksi. To je bil namreč čas, ko se je začelo bolj na veliko uporabljati sintetizirana gnojila (umetni gnoj) in prva škropiva. In ti kmetje, ki so imeli posestva velika od 50 do 1500 ha, so opazili, da žito ni več tako vitalno, da polega, da ga napada veliko bolezni, da imajo probleme s plodnostjo živali, boleznimi in škodljivci pri drugih poljščinah itd. Že samo ime – biološko – pove, da gre za eno izmed prvih oblik ekološkega kmetovanja; torej takšnega kmetovanja, ki se ob upoštevanju dobre kmetijske prakse ravna po načelih, kot so: kolobarjenje, zaključeni krogotoki hranil in energije, živalim primerna in prijazna živinoreja, uporaba organskih gnojil, lokalna pridelava in prodaja hrane, skrb za biotsko pestrost in ohranjanje kulturne krajine. Drugi del besede – dinamično – pa izpričuje, da nič na tem svetu ni stalnega, da je vse v nekem gibanju, dinamiki. To pomeni, da se naša kmetija vedno spreminja skozi čas in prostor, da se razvija. Pomeni tudi, da se naše sorte, pasme živali in okolje spreminjajo ter razvijajo. Pomeni pa tudi vpetost ljudi, živali, rastlin in Zemlje nasploh v nek širši okvir – torej, da ne obstajamo samo tukaj in zdaj na našem planetu, ampak da je ta planet del sončnega sistema, ki je del galaksije, ki je spet del nečesa večjega – vesolja. In ni potrebno, da smo astronomi, da bi spoznali in doumeli, da je to res, in da obstaja neka širša povezava med nami in vesoljem. Če samo pogledamo na luno, ki je nam najbližje nebesno telo – kako velik vpliv ima na življenje na Zemlji. Plima in oseka sta sicer najbolj vidna vpliva, toda vsi poznamo stare modrosti pravilnega časa spravila lesa glede na kasnejšo uporabo (polna luna za drva, mlaj za izdelke iz lesa). Vsak dan se srečujemo tudi s cikli, ki obstajajo v naravi, ki so prav tako povezani z luno (polna luna in mlaj) – predvsem to vidimo v menstrualnih in pojatvenih ciklih. Navsezadnje pa smo vsi že tudi kdaj prebrali kakšen horoskop in se odkrili v nam pripadajočem znamenju.

Zraven tega pa se v BD kmetijstvu uporablja tudi 7 pripravkov, ki so narejeni na osnovi zdravilnih zelišč (rman, kamilica, baldrijan ipd.), kremena in kravjega gnoja. Ti so bili ustvarjeni z namenom krepitve zdravja rastlin, izboljšanja rodovitnosti zemlje in navsezadnje za pridelavo zdrave, hranljive in okusne hrane – kot odgovor na vprašanja kmetov, ki so prišli do dr. Steinerja v letu 1924 in katerega predavanja so objavljena v knjigi ‘Die Geisteswissenschaftlichen Grundlagen zum Gedeihen der Landwirtschaft – der Landwirtschaftliche Kurs’ oziroma ‘Duhovnoznanstveni temelji za dobro uspevanje kmetijstva – Kmetijski tečaj’.

V preteklih 85 letih je bilo opravljenih veliko raziskav in poizkusov v zvezi z BD kmetijstvom in še posebej na BD pripravkih. In kljub tako dolgi, pravzaprav najdaljši tradiciji in praksi pridelovanja hrane na ta način se še vedno najdejo neverni Tomaži, ki z veliko dvoma gledajo na ekološko, kaj šele na BD metodo pridelovanja hrane in menijo, da kaj takšnega, brez uporabe mineralnih gnojil in škropiv, sploh ni mogoče.

No, preko moje vsakdanje prakse in preko raziskave literature, ki sem jo bolj podrobno opravil v preteklem letu, sem prišel do znanstvenih dokazov za to, da ekološko, še posebej pa BD kmetijstvo res deluje tudi po kriterijih znanstvenega pristopa k raziskavam. Da lahko s tem načinom kmetovanja ne samo pridelamo dovolj hrane za vse ljudi, temveč obenem tudi ohranjamo naravo, kulturno krajino, službe in navsezdanje tudi zdravo družbo v vseh pomenih besede.

Mak

Naučiti se moramo opazovati – od detajla do širše in celovite slike.

Pa si poglejmo malo bolj podrobno, kaj je bilo ugotovljeno skozi praktične, poljske poizkuse. Oprl sem se na rezultate dolgotrajnih poizkusov (nad 15 let), ki še danes potekajo npr. v Nemčiji, Švici, ZDA, … V teh poizkusih na večjih poizkusnih poljih neposredno primerjajo pridelovalne sisteme – konvencionalno/integrirano, ekološko in biodinamično kmetijstvo. V teh različnih sistemih imajo enak kolobar, enake sorte, enako osnovno obdelavo tal, enake roke setve, žetve, vrednotenj, ipd. Razlikuje se predvsem način gnojenja (mineralna gnojila, hlevski gnoj, kompostiran gnoj), ‘varstva’ rastlin (sintetična škropiva, naravni izvlečki, BD pripravki) in skrbi za plevele (herbicidi napram strojni oskrbi). Veliko ljudi seveda najprej pomisli na pridelke – saj velja neko splošno prepričanje, da v ekološkem in BD kmetijstvu pridelamo manj. In res je, pridelki so bili v BD kmetijstvu v povprečju manjši za 5 % (pšenica) do 30% (krompir). Nekateri bodo rekli: ‘Ja, saj to pa ni tako slabo.’ Drugi pa bodo mnenja: ‘Saj smo vedeli, da ne moremo prehraniti vseh ljudi s takšnim načinom kmetovanja.’ Toda če pogledamo malo širše, kot samo na pridelek, torej če pogledamo še porabo energije za to količino pridelane hrane, kaj vidimo? Opazimo enak trend v vseh poizkusih – v ekološki in BD pridelavi hrane porabimo občutno manj energije – do 50 odstotkov manj kot pa v konvencionalni pridelavi. Na enoto pridelka to pomeni 20 do 56 % manj porabljene energije, predvsem na račun ne-uporabe sintetičnih škropiv in mineralnih gnojil. Če k temu danes dodamo še ekonomski vidik (predvsem na račun zvišanja cene mineralnih gnojil), pridemo do zanimivega zaključka, da BD kmetijstvo predstavlja zelo resno alternativo današnjemu industrijskemu načinu kmetovanja. Industrijskemu pa zato, ker se rastline še vedno smatra kot majhne tovarne, ki potrebujejo inpute (vnose) za proizvodnjo outputov (pridelkov) in da so živali podobno smatrane kot proizvajalci hrane, kjer se skoraj izključno gleda na optimizacijo izrabe oziroma konverzijo hrane. Industrijsko tudi zato, ker poudarja količino (kvantiteto) in ne kakovosti (kvalitete). Tudi  redke objavljene študije, v katerih je bila primerjana kakovost pridelane hrane s celostnimi metodami (kristalizacija z bakrovim kloridom, dvigajoča se slikovna metoda), so jasno razlikovale med različnimi sistemi pridelave, kjer je BD metoda izkazovala najbolj skladno in uravnoteženo sestavo ter vitalnost.

Se nadaljuje.

Vaš komentar