Jesen 2010,
letnik VI, številka 3
Betty Staley
Prosim razumi me.
Srečna sem.
Želim biti svobodna
Da z vetrom poletim.
Moji lasje bodo krila
Moje roke bodo poganjale.
Moje srce bo ljubilo.
Za vedno.
Mene.
Učenka devetega razreda
Obdobje adolescence je za otroka novo, nepopisano in neraziskano področje. Celo staršem se mnogokrat zdi, kot bi po tem neznanem področju skušali krmariti brez zemljevida. Predstavljajte si, kako se počuti mladostnik!
Jesen 2010,
letnik VI, številka 3
Anders Hoier
Želel bi govoriti o raziskavah možganov, ki jih izvajajo v Ameriki in v Evropi. Te kažejo, da je način poučevanja v waldorfskih šolah zelo dober.
Najprej bi rad govoril o tem, da se med otroki vse pogosteje pojavlja neobčutljivost na otip. Kaj pomeni biti ‘finger blind’ (‘prstna slepota’ ali neobčutljivost tipa)? Gostota živčnih končičev na koncu prstov, na prstnih blazinicah, je zelo velika. Ko v trgovini nekaj kupujemo, to vedno najprej otipamo.
Poletje 2010,
letnik VI, številka 2
Jill Taplin
Nekoč sem slišala obupano kolegico reči svojemu malčku »Ne obnašaj se kot dveletni otrok!« Pa vendar, otrok se obnaša kot otrok in ne kot odrasla oseba, saj stvari drugače doživlja. Določene situacije ne more racionalizirati, tako kot to storimo odrasli – se odmakniti od problema in nanj pogledati objektivno. Zelo pomembno je, da poskusimo razumeti, kako otrok dojema svet, v katerega vstopa in ki mu prihaja naproti. Da pa bi to mogli razumeti, moramo raziskati, od kod otrok prihaja.
Poletje 2010,
letnik VI, številka 2
David Brierley
Na predšolsko obdobje pri otroku gledamo kot na zlata leta ustvarjalnosti. V tej starosti so otroci kot biseri: če se smejo umetniško razvijati, se bleščijo. Pozneje pa, v zgodnji puberteti, se zdi, da sijaj zbledi in v primerjavi s tistim, kar so bili sposobni pokazati prej, so videti njihove risbe povprečne. Zdi se, kot da je njihov umetniški razvoj ohromel.
Poletje 2010,
letnik VI, številka 2
Michael Weiler
Večine ljudi se čebele dotaknejo neposredno, duševno. To srečanje se dogaja predvsem v srcih.
Danes veliko ljudi skrbi zaradi stiske čebel. Iskanje vzrokov odpira novo vprašanje: Ali se moramo zato, da bi jim pomagali, naučiti čebele bolje razumeti?
Pot do razumevanja narave, njenih pojavov in njenega odnosa do človeka je v primerjalnem opazovanju ali raziskovanju. Goethe si je zelo prizadeval za ta način in ugotovil, da se na organskem in telesnem nivoju ne da najti bistvene razlike med ljudmi in višjimi živalmi, sesalci. V kraljestvu žuželk je domača čebela brez dvoma ena izmed najbolj razvitih oblik. Če primerjamo nas ljudi in domače čebele, pri tem ne smemo gledati le na eno čebelo, ampak na celoten panj. Ta predstavlja organizem čebele. Pri tem na prvi pogled ne najdemo prav veliko sorodnih in podobnih elementov.
Poletje 2010,
letnik VI, številka 2
Brane Žilavec
Glavni namen mojih prispevkov je razvijanje in poglabljanje razumevanja osnovnih lastnosti antropozofske razlage sveta in človeka, ki ga je oblikoval Rudolf Steiner. Obstaja veliko načinov in možnosti, kako se lotiti takšnega pisanja. »Težava (pa) je v tem, da je področje antropozofske duhovne znanosti kot celote tako obsežno, da ni nikoli mogoče predstaviti več kot del te celote.« Zatorej se je treba zavedati, da se lahko v posameznem prispevku predstavi le nekoliko izbranih vidikov na določeno temo. Izbor le teh je popolnoma osebne narave – po eni strani je rezultat mojega desetletnega bolj intenzivnega študija antropozofske literature, po drugi strani pa rezultat mojih izkušenj iz bivanja in delovanja v antropozofskih ustanovah v Angliji.
Pomlad 2010,
letnik VI, številka 1
David Brierley
Živimo v času prekomerne zavesti. Toliko vemo in tako malo čutimo. V vedno zgodnejših letih nam polnijo glave s toliko teorijami in predsodki. Zelo močan želodec moramo imeti, da prebavimo vse žeblje znanja modernega časa. Večina jih je absolutno neprebavljivih, in da bi jih lahko zmleli na uporabne in prebavljive delce, potrebujemo pomoč. Potrebujemo umetnost.
Pomlad 2010,
letnik VI, številka 1
Jill Taplin
Sedem let – to je pravljično število, biblično, magično število. V življenju odraslega to ni tako velik razpon. Lahko preživimo dvanajst ali tudi več sedemletnih obdobij. Sedem let zadostuje, da se izučiš poklica in se uvedeš v svoje delo. Ali da najdeš partnerja in zasnuješ družino. Ali da spoznaš, da si v svojem življenju zaključil nekaj pomembnega– zvezo ali poklicno pot – da zaznaš, da se nekaj zaključuje in začenja nekaj novega in nepričakovanega. V sedmih letih je mogoče pričakati, preživeti in zaključiti mnogo življenjskih izkušenj.
Pomlad 2010,
letnik VI, številka 1
David Brierley
Raziskave so zdaj pokazale, da umetnost pomaga učencem pri njihovem učnem uspehu. Nedavne raziskave v ZDA dokončno dokazujejo, da umetnost in predvsem integrativni pristop waldorfske pedagogike pomagata učencu pri njegovih akademskih dosežkih. Poročilo ponuja natančno in nepristransko poročilo o mnogih prednostih, povezanih z umetniškim poučevanjem učencev vseh starostnih skupin. Ljudje so prepričani, da je umetnost namenjena le razvedrilu mlajših otrok, a rezultati raziskave kažejo, da je uporaba umetnosti v procesu učenja še posebno koristna za starejše učence, saj podpira njihovo šolsko delo.
Pomlad 2010,
letnik VI, številka 1
Richard Phethean
Govoriti resnico v času vsesplošnih prevar je revolucionarno dejanje.
George Orwell
Iskalec resnice ali znanja se trudi najti resnico,
in ni povezan z vsesplošnim mnenjem,
ampak z nezastrtim in neutrudnim hrepenenjem poleti v višino,
dokler ne dojame bistva stvari.
Platon
Iskanje resnice je pot, ki ni nikoli dokončana. Ali lahko ‘resnico’ sploh najdemo? En sam človek gotovo nikoli ne more v celoti dognati resnice o vesolju. Lahko pa ima bolj ali manj resnične misli, zaznave ali navdihe, ki so bodisi blizu resnice ali z njo v protislovju. V povezavi s tem je Rudolf Steiner v svoji knjigi Poznavanje višjih svetov kot prvi pogoj za zdrav odnos do resnice priporočil, da zavzamemo takšno držo, da smo do resnice dovzetni. Z drugimi besedami, uspeh imamo, če smo dovolj fleksibilni, da svoj pogled premikamo tako, da stvari vidimo iz različnih zornih kotov. To nas bo pripeljalo bliže resničnosti, kot da vztrajamo pri enem samem stališču. To pa od nas zahteva, da se odpremo tudi takim stališčem, ki so drugačna od naših. Včasih pomaga, če razmislimo o stališču, ki je točno nasprotno našemu.