Rojstvo intelekta

Zima 2010,
letnik VI, številka 4

Betty Staley

Iz knjige Med formo in svobodo

Navsezadnje nič ni tako sveto kot
nedotakljivost človekovega uma

Ralph Waldo Emerson

S puberteto se porodi nova duševna moč – moč intelekta. Mlad človek začne oblikovati svoje neodvisno mnenje, ki temelji na življenjskih izkušnjah.

Preberite več

Kako naj se otrok nauči živeti sam s seboj, s svetom in z nami

Zima 2010,
letnik VI, številka 4

Jill Taplin

Nekaj misli ob pripravi na srečanje vzgojiteljev na veliko noč 2008

V prvih sedmih letih življenja mora otrok spoznavati smisel sveta. Način, kako bo to naredil, prinese s sabo na svet. Po rojstvu in celo med nosečnostjo so čuti tisti, preko katerih spoznava svet in izkušnje v prvih sedmih letih po navadi zapečatijo njegove navade za celo življenje. Naloga nas učiteljev in vzgojiteljev (pravzaprav vseh ljudi) je, da jim pokažemo, da je svet dober.

Preberite več

Človek ima sposobnosti, da spreminja svet

Zima 2010,
letnik VI, številka 4

Breda Medvešček

Pri Ivani na Kamnarjevi domačiji v Volčjem Gradu

V sivkastem decembrskem dopoldnevu ima Kras rahel pridih Kosovelovih impresij. Skromni oprhi snega ob antracitnem asfaltu. Kraške gmajne in obdelovalne površine je že precej načela zima. Tihi čas. Za visokim kamnitim zidom daje dvorišče prostor značilni kraški kmečki domačiji. Ekološka kmetija Pri Kamnarjevih preberemo s table, pritrjene na masivna lesena vrata, ki jih nosi mogočen portal iz obdelanega kamna.

Preberite več

Portret Rudolfa Steinerja

Zima 2010,
letnik VI, številka 4

Knjiga o Rudolfu Steinerju, ki jo je pod psevdonimom Andrei Belyi napisal Boris Bugayev, ruski pesnik iz obdobja simbolizma, je nekaj let po pesnikovi smrti izšla v nemškem jeziku. V ruskem jeziku, v katerem je bila leta 1928 napisana, ni bila nikoli izdana. V letih od 1912 do 1916 je Belyi, ki je bil nekaj let poročen z Assyo Turgenieff, dve leti preživel v Nemčiji. V tem času je, kolikor je le mogel, obiskoval Steinerjeva predavanja. Po ruski revoluciji je dobil začasno vizo, da se je lahko vrnil na zahod, vendar se je moral leta 1923 vrniti domov. Leta 1934 je prezgodaj, zanj morda na srečo, še preden so se začele najhujše Stalinove čistke, umrl. Osebni intervju z njim, opisan spodaj, je iz leta 1923, iz obdobja njegovega bivanja v Nemčiji, tik preden se je vrnil domov, v Sovjetsko zvezo. V tistem času je prišlo med njim in Rudolfom Steinerjem do rahlega nestrinjanja, ki sta se ga oba trudila zgladiti.

Preberite več

Osnove antropozofije

Osnove antropozofije 3. del

Brane Žilavec

Zima 2010,
letnik VI, številka 4

Brane Žilavec

Vzroki za obstoj protislovij v antropozofskih razlagah sveta in človeka

Eden od načinov, kako lahko preverjamo, ali je določena razlaga sveta resnična, je kriterij notranje složnosti vseh dejstev in razlag, ki jih določeni svetovni nazor vsebuje. Kajti “notranja složnost je bistvena v kateremkoli svetovnem nazoru, če hoče biti le-ta osnovan na resnici.”1

Preberite več

Osnove antropozofije

Osnove antropozofije 2. del

Brane Žilavec

Jesen 2010,
letnik VI, številka 3

Brane Žilavec

Opisovanje značilnosti bitij, stvari in pojavov z različnih vidikov

V prejšnjem prispevku je bila obravnavana vloga mišljenja kot organa za zaznavanje duhovnih realnosti. Osnovni zaključek lahko povzamemo z naslednjimi Steinerjevimi besedami:

”Mišljenje je povezano z idejami, tako kot je oko povezano s svetlobo in uho z zvokom – mišljenje je organ zaznave… Objekti zaznave so ideje (misli, pojmi). Ko naše mišljenje doume neko idejo, se poveže s temelji univerzalnega obstoja. To, kar aktivno deluje v zunanjem svetu, vstopi v človeški duh. Človek se združi z objektivno realnostjo v njeni višji potenci.”1

Preberite več

Mala šola samopreskrbe

Jesen 2010,
letnik VI, številka 3

Breda Medvešček

V goriški Ajdi smo se lotili posebnega projekta trženja naših pridelkov. Pod okriljem vrtnarije Majdin Gaj smo organizirali ekološko tržnico, na kateri člani društva vsak petek  prodajamo in kupujemo viške  pridelkov. Pri prodaji svojih pridelkov ali pri nakupu pridelkov, ki so na volji na tržnici, lahko sodeluje vsak član društva, medse pa vabimo tudi pridelovalce in predelovalce iz ostalih Ajd.

Preberite več

Sedem žit v ritmu tedna

Jesen 2010,
letnik VI, številka 3

Elvira Devetak Zavodnik

Številka sedem nas spremlja in povezuje z veliko stvarmi: sedem je mavričnih barv, not v glasbi, planetov. Sedem je tudi dni v tednu.

V antiki je bilo vsakemu planetu (takrat so bili poznani Sonce, Luna, Mars, Merkur, Saturn, Jupiter in Venera; Uran, Pluton in Neptun so bili odkriti kasneje) dodeljeno določeno žito. To žito pa je povezano z delovanjem posameznih telesnih organov, ki jih vzdržuje in krepi.

Žitna zrna so vir energije za telo. Zato so priporočljiva v vseh letnih časih, ker varujejo organizem pred izgubo energije in skrbijo za uravnoteženost organizma, kar je predpogoj za zdravje in zdravo počutje.

Preberite več

Raj na zemlji 3. del

Jesen 2010,
letnik VI, številka 3

Jill Taplin

Ustvarjalno življenje z otroki do sedmega leta starosti

Tretji del: Kako najti raj na zemlji

Ko se malček znajde v novem telesu, ki ga mora posvojiti v svetu, katerega še raziskuje, se zdi, kot da je na najnižji točki. Prisiljen si je nadeti to novo telo in ga popeljati v novi svet, toda telo mu ne ustreza in svet je tako nesimpatičen, poln laži, lenobe in omejitev. K sreči pa je to zanj in za vse, ki mu želimo pomagati, le polovična slika. In če je to najnižja točka, vodi zdaj pot le še navzgor. Kako mu lahko mi pomagamo pri tem pomembnem delu, ki bo zaznamovalo celo njegovo življenje? Starši in učitelji imamo na voljo toliko stvari, ki jih lahko uporabimo, da dobro opravimo svoje delo; mu pomagamo najti ta raj na zemlji, ki ga v resnici išče.

Preberite več