Rudolf Steiner in kmetijski tečaj

julij 2009 Komentarji »

Poletje 2009,
letnik V, številka 2

prof. dr. med. Peter Selg
predstojnik Inštituta Ite Wegman za
antropozofske temeljne raziskave

Koberwitz, binkošti 1924

‘Kmetijski tečaj’ je potekal v težkih časih, gledano tako iz političnega kot tudi socialnega in kulturnega vidika, šest mesecev po prvem poskusu državnega udara Adolfa Hitlerja. V letih po prvi svetovni vojni z vsemi njenimi nerazrešenimi problemi in predpostavkami je bila brezposelnost v Nemčiji in v srednji Evropi visoka, življenjski pogoji pa zapleteni. Veliko ljudi je bilo na robu katastrofe. Avtor opisuje dogodek v Koberwitzu kot ponoven začetek na robu prepada, zdravilen impulz za področja narave in človeka.

Rudolf Steiner je v Koberwitzu dejal, da je ‘moderno duhovno življenje’, še posebej na nivojih kmetijstva, prevzelo destruktiven značaj in oblike. ‘Uničevalen pomen teh oblik danes komaj še kdo zasluti.’ V samem bistvu kmetijskega tečaja je govoril o prihajajočem propadu srednjeevropskih mest, ki jih je potem uničila naslednja vojna s svojimi posledicami, ki so segale zelo daleč. Dejal je, da bo Nemčija enkrat postala ‘ameriška kolonija’.

Krizni časi v družbi in v kmetijstvu

V času tečaja v Koberwitzu so bili tudi življenjski pogoji kmetijstva že več let ogroženi. Tla so bila izkoriščana s pomočjo kemijskih sredstev, s katerimi se je začelo ‘učinkovito povečevanje’ količine pridelkov, seveda z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ki jih je razvoj industrije in naravoslovnih znanosti ne samo omogočil, ampak naravnost vsilil. Brezobzirno je bila izpodrinjena stara kmečka skupnost, katere temelji so bili v več stoletni tradiciji in tudi na spoštovanju do področij narave; stara intuitivna modrost obdelovanja zemlje že od 19. stoletja, ob naskoku razvoja ni bila več živa. Metode kemičnega gnojenja in manipulacije so bile propagirane in udejanjene na silo. ‘Tradicija je izginila. Ljudje bodo gnojili njive z znanostjo.’ Že začetek tega razvoja je bil, glede na družbene oblike kmetijstva in glede odnosa do stvarstva, izrazito neprimeren. Neprimerna pa je bila tudi vrednost kmetijskih pridelkov samih. Bolezni rastlin in živali so bile v porastu, škodljivci so se razširili in kakovost hrane se je, v nasprotju z zunanjim videzom, zmanjšala.

Rudolf Steiner leta 1924 ni govoril le o dramatični degeneraciji pridelkov, ampak je tudi poudarjal nujnost nekega radikalno novega začetka: ‘Vsekakor gre poleg tega tudi za vprašanje, ki je v najvišjem bistvu neko, reči želim, kozmično-zemeljsko vprašanje. Ravno pri kmetijstvu pride do izraza dejstvo, da se morajo sile iz duhovnega, ki so danes popolnoma neznane, prinesti sem. Te sile ne le, da omogočajo, da se kmetijstvo malce izboljša, ampak prinašajo ljudem tudi življenje. Človek mora namreč živeti od tega, kar prinaša Zemlja in te sile ravno omogočajo, da se življenje na Zemlji nadaljuje tudi v fizičnem smislu.’ Šlo je in gre za življenje ljudi na zemlji v prihodnosti, tako v biološkem kot tudi v duhovnem smislu.

Ko je Ehrenfried Pfeiffer med vožnjo z avtomobilom vprašal Rudolfa Steinerja, kako je mogoče, da antropozofski način šolanja kljub tako številnim Steinerjevim izvajanjem tako malo prinese in je tako neučinkovit, je dobil presenetljiv odgovor: ‘To je problem prehrane.’ Danes je prehrana takšna, da ljudem ne daje več nobenih moči, da bi uspeli duhovno izraziti v fizičnem. Most od mišljenja k hotenju in dejanjem ne more biti več zgrajen. Rastline, s katerimi se prehranjujemo, ne vsebujejo več tistih moči, ki naj bi jih dajale ljudem.

Pogoji tečaja

Kmetje, ki jim je bila blizu antropozofija, so Rudolfa Steinerja že precej pred Koberwitzom spraševali za nasvete in on jim je resnično pomagal naprej, kadar koli so bili v problematičnih situacijah. Tako je že od začetka 20. stoletja svetoval tudi drugim poklicnim skupinam, kot na primer zdravnikom, znanstvenikom, duhovnikom in učiteljem. Vprašanja kmetov so bila različna in so zadevala širše polje: od notranjih, tudi ezoteričnih odnosov do rastlinskega bistva, pa do konkretnih možnosti zatiranja škodljivcev, poti in stranpoti gnojenja in veliko drugih vprašanj. Ponovno so prišle tudi prošnje po samostojnem kmetijskem tečaju in nanje je Rudolf Steiner odgovoril pritrdilno. Kljub temu do zaželenega tečaja še dolgo ni prišlo. Po uničenju prvega Goetheanuma in po kriznih dogodkih znotraj antropozofskega združenja – neuspehu gibanja za trodelnost v družbi in neuspehu ideje o visoki šoli v Dornachu, je bilo od Rudolfa Steinerja težko dobiti konkreten termin.

Se nadaljuje.

prevedla Eva Zupan

Vaš komentar