Prvič z dijaki v Grčijo

Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1

Igor Velepič

Na začetku šolskega leta smo se na roditeljskem sestanku dogovorili za možnost pridodanja ekskurzije v Grčijo za letošnji drugi letnik. Upoštevali smo pomislike o dragocenosti časa (deloma) med počitnicami in se odločili za morda malce hladnejšo, a najbolj elegantno rešitev, ki se ni zajedala preveč v redno šolsko delo. Tako smo letos prvič izpeljali del epohe Zgodovine umetnosti – metrika in poetika „na terenu’.

V Grčijo smo se odpravili v soboto, 5. 2., ob 6.45 izpred šole, s 50-sedežnim Frelihovim avtobusom. Razred je precejšen (na pot je šlo 33 dijakov) in dela veliko, tako da smo bili učitelji kar štrije, ga. Zupan, ga. Strmole, ga. Pelhan in g. Velepič, z nami pa je šel tudi skrbnik za skupno prehrano, g. Todori.

Prvi dan smo se z avtobusom zapeljali do Benetk in se vkrcali na trajekt „Sofokles’. Na ladji so nam, po domenku, pripravili poseben prostor, kjer smo spali na tleh v skupini, čez dan pa imeli precej pouka in drugih skupnih dejavnosti. Že odplutje iz Benetk je bilo dogodek, saj smo se zapeljali na odprto morje ob krasnem pogledu na beneške palače in na Markov trg. Nato pa smo takoj začeli z resnim delom in dobro izkoristili čas plovbe (nekaj čez 30 ur v eno smer). Referati so bili pripravljeni, skicirke pa nared za zapisovanje in risanje. Prva risarska naloga je bila označiti zemljevid naše poti, potem pa smo risali grško zastavo in nato še obalo Albanije v kombinaciji s pogledom z ladje. Pripravljali smo se tudi za gledališko igro, imeli pouk metrike, geografije, biologije, glasbe, jutranjo telovadbo …

V Patras smo prispeli v nedeljo zvečer in prespali v precej nenavdušujočem hostlu – a je bilo za razumnno ceno povsem izven sezone nemogoče dobiti kaj boljšega. Vtis sicer zanimivega mesta ob nočnem sprehodu do glavnega trga ni bil najboljši, smo pa videli že ogromne lutke, ki so najavljale znameniti predpustni karneval v Patrasu. Zjutraj smo skupaj pozajtrkovali in se odpravili čez novi most, ki povezuje Peloponez in celinsko Grčijo, v antično preročišče Delfi, ki se nahaja v goratem območju pod Parnasom (domovanje muz). Vreme je bilo sončno in vroče, lega pa prav pravljična. Ogledali smo si impozanten antični kompleks ter gosenčje procesije ob stadionu ter risali Atenin tempelj. Za ogled in skiciranje smo si vzeli kar precej časa, potem pa smo se odpeljali naprej do Maratonskega polja, kamor smo prispeli že za mraka in smo ga obiskali bolj simbolno kot konkretno. Zvečer smo prispeli v Atene in se nastanili v hostlu, koder smo bivali dve noči. Po izvrstni večerji smo odšli na nočni orientacijski potep po mestu v spremstvu treh pasjih angelov varuhov (Dingo, Snowy in Kalimera). Naš hotel je bil povsem pod ožarjeno Akropolo in tako smo se sprehodili do Agore, čez Plako do tržnice, zavili pa smo tudi v predel mesta, koder bi si marsikdo sam nikakor ne upal …

Po krepčilnem spancu in okusnem zajtrku smo se odpravili na Akropolo, kjer nam je bistvene stvari zelo jasno pokazala sijajna vodička, ga. Maria. Partenon smo tudi risali, potem pa smo si v povsem novem in sodobnem muzeju Akropole ogledali zanimiv film o njeni zgodovini (ter zopet risali). Potem smo si ogledali še Zevsov tempelj ter olimpijski stadion, kjer so se začele novodobne olimpijske igre. Videli smo še palačo predsednika države in hudo nenavadno protokolarno menjavo straže pred parlamentom. Kosilo (ter z njim povezane vonjave), ki sta ga profesionalno pripravila g. Todori in naš voznik Vojko, ni navdušilo zgolj nas, ampak tudi celotno osebje hotela in goste v njem … Potem smo imeli zopet nekaj petja in pouka (že na ladji, pa tudi tod smo se navajali na mnogotere ljudi, ki so prav z občudovanjem zrli in komentirali resno in složno delo naših dijakov … ). Potem je bilo nekaj prostega časa ter večerja, zvečer pa smo se v spremstvu domačina Dimitrisa, ki študira gastronomijo in kulinariko, podali na sprehod na hribček, kjer smo imeli zopet prav lep nočni pogled na Atene. Dimitris nam je govoril tudi o izkušnji njegove družine, ki so bili turški Grki in so jih politično množično preselili iz Turčije v Grčijo. Ogledali smo si tudi zelo lepe zgradbe Univerze, njihovega NUK-a in Akademijo lepih umetnosti.

Se nadaljuje.

Vaš komentar