Poletje 2011,
letnik VII, številka 2
Alec Templeton
Ali je v načinu poučevanja in učenja tujega jezika na waldorfskih šolah kaj posebnega? Če uspe učiteljem otroke in mladostnike pripraviti do tega, da so zainteresirani za učenje (česarkoli), potem je to nekaj posebnega! Ključ do vsakega učenja je navdušenje in pri tujih jezikih rado privede do tega, da si otrok resnično želi tuj jezik razumeti in govoriti.
Poučevanje tujega jezika morda sploh ni prav tako težko. Saj ima vsak tuj jezik svoj čar, je na svoj način očarljiv, kar pomeni, da se večina otrok ta jezik želi učiti. Toda ali mi učitelji in starši otrokom vedno dovolimo, da resnično uživajo prave glasove, ritme in intonacije določenega jezika? Ali si vzamemo dovolj časa za to? Da otrokom resnično dovolimo okusiti, slišati in čutiti glasbo in poezijo jezika, ne sme biti v prvih treh letih waldorfske šole nobene zavestne slovnice, nobenega učenja besed, nobenega pisanja ali branja! Otroci se igrajo, pojejo in recitirajo, ob tem pa srkajo vase stavčne zveze in celotno gibanje. Najprej začno jezik govoriti preko svoje zmožnosti imitacije, kmalu nato začnejo dele besedila razumeti in od drugega razreda dalje jih poskušamo pripraviti do tega, da sami povedo nekatere stvari v tujem jeziku – aktivno, ne le stvari, ki so se jih naučili na pamet!
Do tega, da človek obvlada tuj jezik, je potrebnega veliko časa, vedno pa je to proces, ki se začne z veseljem in zanimanjem. Ena glavnih motivacij za kateri koli učni proces je, da človek v tem, kar se mora naučiti, uživa, saj mora biti v učni proces vključeno tudi srce, ne le glava.
Se nadaljuje.