Biodinamično kmetovanje kot projekt magistrskega študija

april 2012 Komentarji »

Pomlad 2012,
letnik VIII, številka 1

Breda Medvešček

Skupina štirih študentov lanskega 1. letnika magistrskega študijskega programa Gospodarski inženiring na Poslovno-tehniški fakulteti Univerze v Novi Gorici je izdelala projekt z naslovom Biološko-dinamično kmetovanje na območju Spodnje Vipavske doline.

Matej Pregelj in Lucija Vidrih

Omenjeni projekt je del študijskega predmeta Projekt 1, pri katerem je bilo izvedenih pet skupin projektov s skupnim delovnim naslovom Spodnja Vipavska dolina – slovenski vrt in turistična destinacija. Laično in zelo posplošeno bi lahko rekli, da so se študenti ukvarjali z ugotavljanjem dejanskega stanja v vseh kmetijskih panogah, vključno s t.i. kmečkim turizmom in z vsemi načini kmetovanja, ki na tem območju obstajajo (konvencionalno, integrirano, ekološko in biološko-dinamično). Projekt biološko-dinamičnega kmetovanja je izvajala na začetku članka omenjena podskupina štirih študentov. Ker je območje z geografsko oznako Spodnja Vipavska dolina tudi območje občin, v katerih deluje večji del delovnih centrov Društva Ajda Goriška, smo člani tega društva še posebej zainteresirani, da se z izsledki projekta, ki ga bomo okvirno predstavili v tem članku, poleg lokalnih prebivalcev seznani tudi čim širša javnost.

Najnovejši podatki, s katerimi pisci v projektu operirajo, se nanašajo na leto 2011 oz. na leto pred tem (projekt je nastajal v študijskem letu 2010/12011), torej so razen nekaterih manjših izjem dokaj aktualni. Projekt je zelo dragocen tudi s stališča praktične uporabnosti, saj bi bilo kar nekaj ugotovitev in rešitev mogoče že sedaj s pridom uporabiti pri delu in posameznih projektih v Društvu Ajda Goriška pa tudi v drugih društvih Ajda.

Prvi koraki v biodinamiko

Matej Pregelj, Lucija Vidrih, Boštjan Jakin in Mitja Modrijan so povedali, da so se naloge, ki so jo dobili v okviru študijskega programa, lotili, ne da bi vedeli, kaj biodinamično kmetijstvo sploh predstavlja. Da je ta način kmetovanja malo znan, so se prepričali že takoj, ko so o tem začeli spraševati kolege na fakulteti, pa jim nihče ni znal odgovoriti. Prvo srečanje z biodinamiko je bilo predavanje Mete Vrhunc v Novi Gorici, ker pa, kot pravijo, niso imeli nobenega predznanja, so jih informacije s predavanja precej zmedle, vendar so jih vzpodbudile k razmišljanju v tej smeri. Kmalu za tem so vzpostavili stik z Društvom Ajda Goriška in svetovalko za biodinamiko Franko Ozbič, ki jim je pomagala prebroditi začetniške dvome in jim je priskrbela razpoložljivo strokovno literaturo, potrebnega pa je bilo tudi veliko brskanja po spletu za informacijami na temo biološko-dinamičnega kmetovanja. Po številnih pogovorih z gospo Ozbičevo in usklajevanju informacij, je podskupina pripravila anketo, s katero so se obrnili na biodinamične pridelovalce iz Društva Ajda Goriška in na italijanske iz Trsta, Gorice in Vidma.

Kratek vpogled v projektno nalogo

Rezultat dela projektne podskupine je 68 strani obsegajoče pisno delo v trinajstih poglavjih z naslovom Biološko-dinamično kmetovanje na območju Spodnje Vipavske doline. Jedrnata vsebina 1., 2. in 3. poglavja nas vpelje v bistvo biološko-dinamičnega kmetovanja, nas seznani z razliko med ekološkim in biološko-dinamičnim kmetovanjem, predstavi pa nam tudi blagovno znamko za certificirana biološko-dinamično pridelana živila z imenom Demeter in svetovno združenje pridelovalcev biološko-dinamičnih živil Demeter-International.

V poglavju št. 4 je predstavljena Analiza stanja biološko-dinamičnega kmetovanja v Sloveniji, kjer je v podpoglavju navedena kratka zgodovina slovenske biodinamike in opisana povezanost štirinajstih društev Ajda v Zvezo društev za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda-Demeter; zanimiv je podatek, da je bilo konec leta 2010 članov te zveze 1700; govor pa je tudi o specifičnosti cen biološko-dinamičnih pridelkov in o nesorazmernosti subvencij za biološko-dinamično kmetijstvo v primerjavi s subvencijami za konvencionalno, integrirano ali ekološko kmetovanje. V podpoglavju poglavja 4 z naslovom Analiza stanja biološko-dinamičnega kmetovanja v Spodnji Vipavski dolini je predstavljeno Društvo Ajda Goriška, opisan je geografski obseg njegovega delovanja in težave, s katerimi se zaradi posebnosti podnebja spopada pri pridelavi; predstavljeni so tudi načini informiranja in izobraževanja v društvu.

5. poglavje nosi naslov Analiza dobre prakse v Sloveniji, v njem pa je podrobneje opisano delovanje Zavoda Demeter in njegove pristojnosti; preberemo lahko, da je bilo v letu 2010 v Sloveniji 16 pridelovalcev z Demeter certifikatom, ena pridelovalka je bila v preusmeritvi, trije pa so bili v kontroli prvo leto, kar pomeni, da je bilo v Demeter kontroli 20 pridelovalcev; na kratko je predstavljena tudi Založba Ajda Vrzdenec, ki da je specializirana za izdajanje strokovne literature s področja biodinamike; omenja se tudi nastanek novega društva (Društvo Ajda Posavje) in nove tržnice v Društvu Ajda Domžale.

V poglavju Analiza dobre prakse v Spodnji Vipavski dolini (6. pogl.) je zabeleženo, da sta imela leta 2010 v Društvu Ajda Goriška Demeter certifikat dva člana, dva pa sta bila v preusmeritvi, od tega je imela na območju Spodnje Vipavske doline Demeter certifikat le Franka Ozbič. Sledi opis kmetije Vajda, ki je v lasti Franke Ozbič, nato je predstavljena tržnica Društva Ajda Goriška, ki da je primer dobre prakse za tržnice ostalih Ajd po Sloveniji. Opisano je tudi delovanje oglednega biodinamičnega vrta Društva Ajda Goriška in skrb za ohranjanje domačih semen v istem društvu.

V poglavju Analiza stanja biološko-dinamičnega kmetovanja v Italiji (7. pogl.) je predstavljena organiziranost te dejavnosti v državi; najbolj aktivno je društvo oz. združenje za b-d kmetovanje (Associazione per l’Agricoltura biodinamica) s sedežem v Milanu, pomembno vlogo pa ima tudi Demeter International s sedežem v Parmi. V letu 2010 je bilo v Italiji 283 kmetov z Demeter certifikatom (od teh 71 v kontroli za prehod na Demeter pridelavo), biodinamično obdelovane površine pa so obsegale približno 10.000 ha.

V Analizi dobre prakse v Italiji (8. pogl.) je predstavljena tržaško-goriška sekcija milanskega društva, ki ima 20 članov, ti pa se v glavnem ukvarjajo le z b-d vrtnarjenjem v tržaškem mestnem vrtu – Parku sv. Ivana. Posamični člani preizkušajo tudi dve modificirani metodi b-d kmetovanja, in sicer metodo podolinski in metodo homeodinamike. To društvo ima kontakte tudi z društvi Ajda v Sloveniji.

Zakonodajno področje biološko-dinamičnega kmetovanja (9. pogl.) predstavi slovenske in evropske zakonske podlage za b-d kmetovanje vključno s Smernicami Demeter pridelave. V nadaljevanju poglavja so nekoliko podrobneje opisani preparati za b-d kmetovanje, kolobarjenje in uporabo b-d semen ter komposta – vse z navedki iz Smernic pridelave in del Marie Thun; natančneje pa je opisan tudi postopek Demeter kontrole in vloga Inštituta KON-CERT pri tem; v podpoglavju 9.3 pa je prav tako podrobno opisan postopek Demeter ceritificiranje.

10. poglavje – Anketiranje podaja rezultate oz. analizo odgovorov anketnega vprašalnika, na katerega je odgovarjalo 62 članov Društva Ajda Goriška in 32 italijanskih biodinamikov z obmejnega območja (območje Trsta, /italijanske/ Gorice in Vidma). Če primerjamo analizo odgovorov vprašalnikov obeh skupin anketirancev, dobimo nekaj zanimivih izsledkov – podobnosti in razlikovanj. Po zbranih podatkih bi lahko ocenili, da se na slovenski strani z biodinamiko ukvarja več ljudi kot na italijanski, so pa obdelovalne površine v Italiji neprimerno večje. Po oceni projektne podskupine znaša skupna velikost b-d obdelovalnih površin v Spodnji Vipavski dolini okrog 12 ha, skupna velikost italijanskih b-d obdelovalnih površin v bližini meje s Slovenijo (Trst, Gorica, Videm) pa je okrog 68 ha, saj imajo nekateri italijanski anketiranci tudi po 29 ha velike površine. Tako slovenski kot italijanski biodinamiki so kot vzrok za kmetovanje po b-d metodi navedli skrb za ohranjanje zdravega okolja. Oboji na svojih obdelovalnih površinah pridelujejo predvsem razno zelenjavo in sadje, nekaj italijanskih biodinamikov pa po b-d načelih redi tudi domače živali. Večina svojih pridelkov ne trži, ampak jih ima le za domačo uporabo, le malo je tistih, ki pridelke tržijo, in sicer na tržnicah in na domu. Zanimivi so odgovori na vprašanje o pripravljenosti na povečanje obdelovalnih površin za b-d pridelavo, saj ima večina vprašanih slovenskih biodinamikov namen povečati svoje obdelovalne površine, nekaj manjše število pa je tistih, ki bi površine povečali, če bi imeli zagotovljen trg za prodajo svojih pridelkov. V Italiji pa je ravno nasprotno, saj največ anketirancev odgovarja, da svojih obdelovalnih površin sploh ne bi povečali, nekaj manj pa jih meni, da bi svoje obdelovalne površine povečali, če bi dobili večjo finančno podporo od države. Na italijanski strani nekaj anketiranih biodinamikov prejema finančno podporo oziroma subvencije za ekološko kmetijstvo od Evropske unije, v Sloveniji pa nihče od anketiranih te podpore ne prejema.

Poglavji 11 in 12 – Analiza resursov in družbenega okolja in Nabor idej za rešitev problemov vsebujeta številne uporabne in koristne izsledke in ideje, vendar bi njihova predstavitev in komentar zahtevala prostor vsaj še dveh člankov.

Naj dokončam pisanje z eno od misli iz Zaključka:
“Glavni namen naše projektne podskupine je bil predvsem seznaniti širšo javnost, da biološko-dinamična veja kmetijstva sploh obstaja in metodo predstaviti navadnemu laiku na razumljiv način.”

Vaš komentar