Šola življenja

april 2012 Komentarji »

Pomlad 2012,
letnik VIII, številka 1

David L. Brierley

Vabimo vas,
da se pridružite novi skupini slušateljev izobraževanja

ŠOLA ŽIVLJENJA

Izobraževanje, ki bo ob vikendih potekalo
na Waldorfski šoli Ljubljana,
se bo pričelo septembra 2012 in bo trajalo tri leta.

Namenjeno je tako tistim, ki želite postati waldorfski učitelj ali vzgojitelj, kot tudi vsem drugim, ki vas zanimajo izzivi današnjega časa.

“… medtem ko živimo, ko smo med ljudmi, kultivirajmo svojo človečnost.” Seneca ‘O jezi’.

Seminar za waldorfske učitelje Šola življenja Prvo leto ‘Šola življenja’ poskuša spodbujati k stanju duha, ki odgovarja potrebam in izzivom našega časa. Drugo in tretje leto dajeta splošen pregled sodobnih pedagoških načel v vrtcih in šolah s poudarkom na pedagoških načelih waldorfske pedagogike.

Na prvo leto študija bi lahko gledali kot na življenjsko orientacijo mladih, duhovno usmerjenih in podjetnih ljudi. Lastno izražanje na vseh področjih je zelo pomembno, zato bomo imeli niz umetniških dejavnosti. Cilj ni, da bi postali poklicni umetniki, temveč da spodbujamo različne oblike samoizražanja. Na teoretski ravni pa bodo teme pokrivale simptomatično analizo izzivov in priložnosti moderne družbe, organizacije družbe v prihodnosti, ključnih elementov uspešne demokracije, ki skrbi za pravice posameznika in družbe na sploh, pomena arhitekture in okolja, holističnega vidika kultiviranja intelekta, čustev in motivacijskih sil volje. To bo nadalje vodilo k metodično-didaktičnemu razmisleku o razvoju človekovih zmožnosti v izobraževanju otrok in mladih danes. Te ideje bomo v času med posameznimi srečanji poglabljali s prebiranjem literature.

Šolanje umetnosti življenja

David L. Brierley

Koncept življenja kot umetnosti smo danes v mnogih pogledih izgubili. Zdi se, da verjamemo, da je branje, pisanje in matematika edina umetnost, ki se jo je potrebno naučiti, da bi človek lahko postal inženir ali zdravnik. Seveda mora iti vsak izkušen delavec, da bi opravljal svoje delo, skozi dolgo pot izobraževanja. Obstajajo pa tudi sposoben inženir, dober zdravnik in najboljši mesar. To je dosti pomembneje kot vse znanje. Zdi se, da je živeti enostavno, saj vsakdo živi. Toda le malokdo med nami obvlada umetnost življenja, še manj pa jih lahko štejemo za mojstre. Navidezna izguba sreče in smisla pri vse večjem številu prebivalstva je priča dejstvu, da je prezrta umetnost življenja. Na površje so prišli drugi izzivi. Težnjo po prevladi so dobili moč, prestiž, položaj ali denar. To pa odvrača pozornost od namena življenja samega. Umetnost življenja prej nastaja v dinamičnem kot v statičnem stanju. To pomeni, da imajo ljudje prirojeno potrebo ‘postati’ to, kar so. V preteklosti je večina vedela, kaj se od njih pričakuje, saj so se rodili v specifično socialno okolje. To danes ni več tako. Da se danes otroci rodijo v obilje možnosti, o katerih nekoč še sanjali niso, je čudovito. Srečo imajo, da lahko postanejo nekdo, ne le kdorkoli. In vendar lahko prav zaradi tega postanejo negotovi za katero pot naj se odločijo. Mladi morajo torej osebno izbirati, se odločati. To pa njihovim učiteljem in mentorjem nalaga dodatno odgovornost. Odraščanje v izobraženega državljana zahteva v današnjem času preobražanje naključja v zavezo. Človek si mora izbrati življenje. Šola je tukaj zato, da otrokom pomaga gnesti njihove možnosti. To pomeni, da se soočijo s svojimi možnostmi, željami in ambicijami.

Strah pred izgubo življenjskih sil je danes vedno večji psihološki problem ljudi vseh starosti. Mnogi mladostniki in mladi ljudje so zaradi tega na preizkušnji, ki vodi k odvisnosti od droge in alkohola. Izvira predvsem iz občutka, da ne živiš. Občutek, da si zapravil življenje, ker si zamudil priložnost, da bi bil tak kot si, ali da bi izrazil samega sebe, je v mnogih pogledih bizaren. Lahko je povezan z občutkom umiranja na obroke ali občutkom, da živiš, ne da bi živel. Ta občutek je zelo razširjen med mladimi s skupinsko miselnostjo, ki živijo v urbanih okoljih Evrope. To potrjujejo pogovori, ki so jih vodili poleti 2011 po nemirih v Tottenhamu. Mladi izgredniki so živeli na robu preživetja. Kasnejše raziskave so potrdile, da je imel čas, ki so ga preživeli v šoli, le malo opraviti z njihovim življenjem samim, ki je bilo brez smisla in cilja.

Kljub vsemu govorjenju o vseživljenjskem izobraževanju je večina učenja osnovana na kratkoročnih taktikah, ki stremijo po rezultatih. To pa spet temelji na ideji, da se ljudje relativno hitro postaramo. Še vedno velja preživela predstava, da je slabšanje fizične moči vezano na slabšanje duševnih zmožnosti, kot so čustvene in intelektualne sposobnosti. Zato v svetu tekmovalnosti in uspeha veliko pomenijo odlike mladosti, kot je hitrost, prilagodljivost in vitalnost. Zdrav starejši državljan, ki je imel ustvarjalen in izpolnjen življenjski stil, pa se kljub vse večjemu upadanju fizičnih sposobnosti, mentalno in čustveno še vedno razvija. Japonski slikar Hokusai je povedal sledeče:

»Od šestega leta dalje sem imel potrebo po risanju stvari. Do petdesetega leta sem objavil neizmerno število risb; toda nič, kar sem ustvaril pred sedemdesetim letom, ni omembe vredno. Pri triinsedemdesetih sem spoznal nekaj malega o pravi strukturi narave, živali, rastlin, ptic, rib in insektov. Zatorej bom zdaj, ko sem star osemdeset let, bolj napredoval; pri devetdesetih bom prodrl v skrivnost stvari; pri stotih bom gotovo dosegel sijajen nivo; in ko bom star sto deset let, bo živo vse, kar bom naredil, naj bo to pika ali črta.
To sem napisal pri petinsedemdesetih jaz, nekoč Hokusai, danes Gwaiko Rojin, starec, nor na risanje.«

V današnjem času vsi vodimo nekakšne projekte. Vendar ima naše prizadevanje svoje meje. Večinoma so skrite v nas samih.

V moderni družbi smo vsi umetniki, vede ali nevede, če to hočemo ali ne. Smo umetniki življenja, ker naj bi z uporabo svojih talentov dali smisel našemu življenju. Biti umetnik pomeni, da si se sposoben oblikovati v nekaj, kar bi sicer bilo brezoblično; da vsiliš red nečemu, kar bi sicer bilo kaotično, naključno in brez cilja. Oblikujemo besede, stavke in strukture. Na Norveškem, kjer živim, ima šolanje upodabljajočih umetnosti in umetne obrti skupno ime ‘oblikovanje’. ‘Oblikovati’ pomeni, da se z nečim dalj časa ukvarjaš, pri čemer te vodi pozornost na različne lastnosti, da bi pri tem ustvaril strukture, ki spodbudijo čutenje.
Od izobraževanja se pričakuje, da neguje umetnike življenja.

Za kreiranje umetniškega dela, kot je umetnosti življenja, je potrebna domišljija, koncentracija in požrtvovalnost, kakor tudi določena stopnja svobode. Potrebno je tudi ljubeče in strastno okolje. Nežni medčloveški odnosi, bodisi v razredu ali v življenju na sploh, morajo biti ves čas, vedno znova prebujeni, potrjeni, negovani. Duhovno lenobo, tj. da se vedno najbolj ne potrudimo, je potrebno odvrniti, obveznosti je potrebno obvladovati. Kot je rekel Tolstoj: umetnikov cilj ni, da neizpodbitno reši problem, temveč, da sebe in druge navede k temu, da imajo radi življenje in vse njegove neštete, neizčrpne manifestacije.

Angleški zgodovinar, pesnik in pacifist Sir Herbert Read je dokazoval, da bi moral biti cilj izobraževanja, da neguje umetnike. Ko je uporabil izraz ‘umetnik’, ni mislil na slikarje, pesnike in igralce, ampak ljudi, ki bodo imeli ideje, senzibilnost in spretnost ter domišljijo in predvidevanje za inovacije, ne glede na to, na katerem področju delajo.

Umetnik življenja je posameznik, ker išče spremembo na bolje. Živi zato, da spodbuja k spremembi, da bi tako pomagal svet narediti boljši. Takšni ljudje so vedno naleteli na opozicijo, brezbrižnost ali celo obstrukcijo. Avtorica Katherine Mansfield opisuje napetost ob človeškem prizadevanju, ki jo najdemo v modernem umetniku življenja, kot ‘čudovito težko vrtnarjenje.’

David L. Brierley je:

  • Izredni profesor na Rudolf Steiner Collegeu v Oslu, Norveška
  • Član Fundacije Botin program za kreativnost in inovativnost v izobraževanju, Santander, Španija
  • Pedagoški vodja Šole za jutri, Zagreb in Seminarja za waldorfske učitelje/vzgojitelje, Ljubljana
  • Gostujoči profesor na univerzah na Švedskem, Finskem, ZDA, Hrvaški, Španiji, Veliki Britaniji.
  • Vodja: Poesis: Tribuna za prožnost in kreativnost v izobraževanju. Raziskovanje medsebojne povezave med metodami učenja v šolah in zdravjem na starost.

Če bi se radi pridružili izobraževanju, nam najkasneje do konca maja 2012 pošljite pisno prijavo na naslov Zavod za razvoj waldorfskih šol, Streliška 12, Ljubljana ali po elektronski pošti vgrobelsek@gmail.com.

Za vse, ki se boste odzvali, bomo ob koncu junija pripravili predstavitveno srečanje.

Prijava naj vključuje:

  • kratko predstavitev,
  • pričakovanja in vprašanja, ki se vam morda pojavljajo.

Cena izobraževanja je 1.800 € letno. Možno je tudi plačevanje v mesečnih obrokih.

Vera Grobelšek, vodja izobraževanja

Vaš komentar