Tekoča modrost

Jesen 2012,
letnik VIII, številka 3

Mario Čuletić

Iz knjige Theodorja Schwenka Sensitive Chaos

Sedaj smo z našim proučevanjem prišli tako daleč, da moramo upoštevati možnost, da človeški in živalski organi ter rastlinske oblike nastajajo iz vodnega elementa, vendar vsak v svojem času. Organske oblike, ki jih ustvarja tekoča voda, se za trenutek pojavijo, da bi potem znova izginile in postale nevidne.

Izgleda, da so oblike živih organov nastale iz tekočega gibanja in nosijo v sebi zakone vode, potrebujejo pa dosti časa, da bi dobile vidne fizične oblike. Pri oblikovanju organov ni hitrih tokov, vsi procesi pa se končajo skoraj brez vidnega gibanja. Oblike se v vodi pojavijo in v nekem trenutku izginejo, medtem ko se organi postopoma ustvarjajo in spreminjajo. Vtis je, da pri ustvarjanju in oblikovanju organov sodeluje ves svet različnih nevidnih energij, in to po zakonitostih vode. Obstaja svet sil, ki z nenehnim ponavljanjem ustvarjajo določeno obliko, dokler se z njo ne oblikuje fizična snov. Organska oblika se pojavlja postopoma, kot da je obkrožena in napojena z nevidnim kipenjem. Opazovanje razvoja živih bitij kaže na tokove, ki potekajo v svetu energij. Ta svet ni dostopen neposrednemu opazovanju, toda njegov podpis, izpisan z nevidno roko vode, je v njej kljub temu viden. Duhovna znanost Rudolfa Steinerja opisuje ta nevidni in zato nadčutni svet energij, ki jih imenuje etrske oblikotvorne sile, sile, ki prežemajo etrska telesa živih bitij.

Človekovo etrsko telo sestoji iz občutkom skritih energij, ki so temelj njegovega fizičnega telesa. Etrsko telo nenehno prežema fizičnega ter ga varuje pred togostjo in smrtjo. Če zapusti fizično telo, je to takoj podvrženo silam razpadanja mrtvega kraljestva mineralov. Na ta način je etrsko telo nenehno izpostavljeno boju s popolnoma zemeljskimi zakoni. Opišemo ga lahko kot vidik živega telesa, v katerem se teža postavlja po robu lahkosti ali vzgonu ali srečanjem fizičnih sil pritiska in vsrkavanja. Etrsko telo kot nosilec univerzalnih kozmičnih sil je protiutež v center delujočim zemeljskim energijam.

Etrsko telo sodeluje v postopnih spremembah nebeških procesov, ki so v nenehnem gibanju, izmenjavanju ustvarjanja in spreminjanja oblik. Kozmične lastnosti in gibanje vode, ki smo jih skušali opisati, so slike etrskega toka in so kot take tudi posredniki v materialnem svetu. Vse značilnosti vode so sorodne svetu etrskih sil in ga nenehno odslikavajo. Zakonitosti etrskega sveta je videti v vodnem svetu, kjer nadaljujejo svoj nikoli končani dialog. Zato lahko po drugi strani spoznamo, da je vodni element lahko hkrati tudi kozmični, element nebeških voda, v katerih ‘čolni zvezdnih bogov’, kot v neki nebeški pripovedki tkejo svoje oblike.

Vse organske oblike temeljijo na svetu etrskih sil, ki iz duhovnega sveta prejema oblikotvorne impulze. Etrske sile uporabljajo njim ustrezen medij vode, ker ta vibrira v skladu z njimi ter tako prenaša oblikotvorne impulze materialnemu svetu.

Te sile so aktivne, ko se telo oblikuje v materinem organizmu. V resnici se pretakajo okrog naših organov, vse dokler živimo. Del se jih lahko sprosti, ko so naši organi že oblikovani in jih je treba le vzdrževati. Eno največjih odkritij Rudolfa Steinerja je, da se v času otroštva postopoma osvobajajo sile, potrebne za oblikovanje organov, njihovo delovanje pa je moč opaziti v zavestnem delu človekovega življenja. Pojavljajo se kot sile, ki otroku pomagajo, da se zravna, shodi, spregovori in končno … začne tudi razmišljati.

Morali bi biti sposobni najti etrske sile, iz katerih izhajajo človekove aktivnosti. Te aktivnosti so še popolnoma potopljene v navedene energije in jih v veliki meri odražajo. Pozneje bomo govorili o moči govora, zaenkrat se bomo le na kratko ozrli na zvezo med mišljenjem in etrskim svetom.

Telesni instrument za mišljenje – možgani – s svojo okroglo obliko zrcalijo planetarne in kozmične zakone. Ležijo v ‘vodi’ in zaradi sile vzgona v glavnem niso pod vplivom zemeljskih zakonov gravitacije. Možganske vijuge predstavljajo gibanje etrskega elementa ‘vode’, ki so postale organ, v njih pa je vidna igra ponavljanja neke osnovne teme. Ali je presenetljivo, da se ta oblikotvorna sila, nekoč sproščena pri oblikovanju tega organa, znova pojavi v pretakanju misli? Ali se ta etrska sila ne pojavlja znova pomnožena v sposobnosti mišljenja, da lahko vedno ponavljamo tisto, kar je že mišljeno? Nenehno ponavljanje je lastnost vode in etrskega ter tako tudi mišljenja. Zmožnost neštetega ponavljanja že mišljenega je lastna spominu.

Preberite več v tiskani izdaji.

v hrvaščino prevedla: Ivančica Puškarić
v slovenščino prevedla: Helena Rotman Benić

Vaš komentar