Zima 2012,
letnik VIII, številka 4
Erik Berrevoets
Osnove bio-dinamičnega čebelarjenja
Več kot 90 let od tega, kar je Rudolf Steiner prvič podal serijo svojih predavanj o čebelah, število čebeljih družin drastično upada. Prav zato je pomembno, da pregledamo njegova predavanja, proučimo njegove pripombe in dognanja, da bi v njih lahko našli predloge, kako izboljšati situacijo.
Uvod v duhovni pristop k čebelarjenju
Pozitivni učinki Steinerjevih odkritij na področju poljedelstva in pedagogike so danes vse bolj vidni,
povečano je zanimanje za waldorfske šole ter bio-dinamično vrtnarjenje in kmetovanje. Njegove raziskave o naravi čebel pa so le malo vplivale na čebelarsko prakso in na naše razumevanje narave čebel.
Avtor knjige se je za čebelarstvo začel zanimati prav zaradi žalostnega stanja čebel po svetu. Vendar konvencionalno čebelarjenje kot edini način obvladovanja čebel priporoča opremo, ki se nepoučenemu zdi, kot bi bila namenjena čiščenju strupenih odplak ali nuklearne elektrarne. Takšna oprema, skupaj s pihalniki za odganjanje čebel, da bi jim laže odvzeli med, uporaba ogljikovega monoksida za anestezijo matic pri umetnem oplojevanju, odvrača človeka od želje po čebelarjenju. A čebele so ga vedno bolj fascinirale in odločil se je raziskati alternativne prakse čebelarjenja.
Najprej je prišel do ugotovitve, da čebele človeku z veseljem dovolijo, da jih od blizu opazuje, agresivno se odzovejo le, če hoče posegati v panj. Prišel je do zaključka, da imajo čebele raje, da jih človek pusti pri miru.
Našel je le nekaj knjig, ki so veliko govorile o potrebi, da se uvede bolj etičen odnos do dela s čebelami, o naravnih načinih odpravljanja nadlog in bolezni, o tem, da je potrebno zmanjšati uporabo kemijskih sredstev in kako pomembno je, da se izogibamo komercialnemu čebelarjenju. Zelo malo pa je našel napotkov za delo s čebelami in panji.
Posebno pomembna pa so bila Steinerjeva predavanja iz leta 1923 o naravi čebel. Predavanja pa, kljub njegovemu poznavanju osnov bio-dinamike, niso bila enostavno branje. Razkrila so mu povsem drugačen pogled na čebele in naravo. Na prvi pogled ne nudijo praktičnih navodil, vsebujejo pa globoko duhovno razumevanja modrosti narave. Nudijo bogato poznavanje čebel, vpliva gospodarstva in politike na čebelarstvo, pomena medu za človeštvo in velikega pomena čebel za rastlinstvo. Vse to lahko uporabimo kot osnovo za razumevanje alternativne prakse čebelarjenja.
Ena ključnih ugotovitev, ki jih je predstavil Rudolf Steiner, je, da je treba celotno čebeljo družino razumeti kot organizem in ne kot zbir posameznih živali. Kot vsak organizem tudi čebelja družina nasprotuje vsem motnjam in izpostavljanju svojih notranjih procesov. To se jasno kaže v njihovi napadalnosti do tistih, ki to poskušajo. To odkritje je v avtorju močno odzvanjalo in odločil se je najti takšen način čebelarjenja, kjer ne bo potrebno vznemirjati čebelje družine, kjer bo lahko spoštoval integriteto čebelje družine kot organizma.
Preberite več v tiskani izdaji.
prevedla in povzela Marina Nuvak