Kmetijski praktikum prvega letnika gimnazije na šolski njivi

Ksenja Klopčič

Letos so dijaki 1. letnika že drugo leto v okviru kmetijskega praktikuma obdelovali šolsko njivo v Črni vasi na Ljubljanskem barju. Njivo ima šola v najemu pri družini Bogovčič. Celoten prostor, ki je namenjen šoli, je velik približno 1 hektar. Od tega približno četrtino zavzema njiva, ostali del pa sta travnik in gozd.

Dijake prvič pripeljemo na njivo jeseni, ko poberemo pridelke, ki jih je zasadil 1. letnik v prejšnjem šolskem letu. Poberejo in očistijo zelje, kolerabo, rdečo peso in buče. Te vrtnine posadimo že junija, nato pa preko počitnic le z malo oskrbe lepo zrastejo.

Njivo obdelujemo po načelih biodinamike. Sodelujemo s članico društva Ajda Sostro, Štefko Kozamernik, ki nas spremlja pri našem delu ter pripravlja vsebine, ki so pomembne, da dijaki usvojijo osnove biodinamičnega kmetovanja.

Jeseni,v času mihaelovega, se z razredom odpravimo na sedež društva Ajda Sostro, kjer se dijaki seznanijo z jesenskimi opravili v biodinamiki. Spoznajo zelišča, ki se uporabljajo za pripravo kompostnega kupa, in jih je potrebno v tem času, v različnih živalskih ovojnicah, zakopati v zemljo, da se skozi zimski čas obogatijo s silami zemlje in kozmosa. Polnijo tudi kravje rogove z gnojem, jih zakopljejo v zemljo in jih v času velike noči, ko so tudi ostali pripravki dozoreli, izkopljejo iz zemlje. Takrat opazijo, da gnoj nima več vonja, da se je preoblikoval v prhko črno prst. Spomladi, ko obdelujejo šolsko njivo, ta pripravek iz roga zmešajo in uporabijo za gnojenje zemlje in vrtnin. Kompostni kup pripravijo tudi pri šolski njivi. Izdelajo leseno ogrodje, pokosijo travo, pripeljejo konjski gnoj in listje ter vstavijo zelišča. Nov kompostni kup lahko primerjajo z lanskoletnim. Ta je že zrel za uporabo in bodo z njim pognojili njivo.

Preko leta pridejo dijaki večkrat na šolsko njivo, saj je ta v bližini Ljubljane in zlahka dostopna z avtobusom. Po približno treh urah dela se lahko vrnejo k pouku v šoli.

Na šolski njivi spomladi zemljo oblikujemo v grebene, saj je v jeseni ponavadi poplavno in nam zelje lahko splava po vodi. Grebeni tudi spodbudijo rastline, da poženejo daljše korenine, kar jim pomaga prebroditi morebitno poletno sušo. Nato posejemo zelenjavo, ki jo lahko v juniju, v času taborjenja, pripravimo za kosilo: solata, rukola, krompir …
Do junija njivo plevemo, nato pa v juniju posadimo predvsem zelje in buče ter presajamo kolerabo in rdečo peso. Ter seveda veliko plevemo. Ob zaključku praktikuma dijaki vidijo, kako lahko z uporabo naravnih pripravkov ohranjamo rodovitnost tal, pridelujemo zdravo hrano in z njo omogočamo zdravje živalim in ljudem ter tako odgovorno ravnamo s svojim okoljem.

Preberite več v tiskani izdaji.

Vaš komentar