Članki z oznako ‘letnik V’

Varovanje in negovanje živih duhovnih sil v otroštvu

december 2009

Zima 2009,
letnik V, številka 4

Joyce Gallardo

Varovanje in negovanje živih duhovnih sil v otroštvu
Naše rojstvo je le spanje in pozabljenje;
duša, ki se z nami dviga, zvezda našega življenja,
prišla od daleč je in od drugod ,
ne v popolnem pozabljenju in goloti,
temveč sledeč oblake slave
prihajamo od boga, ki je naš dom.
Nebesa so v otroštvu našem povsod okoli nas.

V svoji odi Napoved nesmrtnosti iz Spominjanja na otroštvo,  ki vznemirja dušo, nam William Wordsworth oriše popolno sliko duhovnega porekla otroka, ki ‘Od boga, ki je naš dom’ prihaja k svojim staršem, ki ga sprejmejo na zemlji. Zelo pomembno je, da so starši zmožni prepoznati in upoštevati tako duhovno kot zemeljsko poreklo svojega otroka. Rudolf Steiner je iz svojih lastnih duhovnih raziskovanj ponudil mnoge poglede na otroka v otroštvu ter s tem razprostrl koncepte, ki se lahko zdijo kot nov jezik, ki ga je sprva težko razumeti. Mnogo tega sporoča ta članek. Izjavil je, da pravo bitje otroka, njegov večni Jaz, pozna svoje starše veliko prej kot oni poznajo njega in  da svoje starše dostikrat vodi v državo, kjer se želi roditi. Starši, ki otroka pričakujejo in ki se zavedajo, da prihaja k njim, ker jih je izbral za svoje starše, bodo zaznali nov vzorec starševstva; novo zavest, ki navdihne prebujenje nesebične vdanosti, potrebne za varovanje in negovanje živih duhovnih sil, prisotnih v vsakem majhnem otroku.

» Več: Varovanje in negovanje živih duhovnih sil v otroštvu

Lichtwurzel – pridelava in predelava

december 2009

Zima 2009,
letnik V, številka 4

Matjaž Turinek

V prejšnji številki revije Svitanje smo se spoznali z rastlino Dioscorea batatas ali Lichtwurzel, njenim izvorom, zgodovino in pomembnostjo. V tokratni izdaji pa si bomo pobliže pogledali vzgojo rastline, njeno razmnoževanje, pobiranje in predelavo.

» Več: Lichtwurzel – pridelava in predelava

Harry Potter in sedem vrat teozofije

november 2009

Jesen 2009,
letnik V, številka 3

Michael Frensch

Ideja o mladem čarodeju se je čisto naključno pojavila v mislih mlade učiteljice, in sicer med vožnjo z vlakom iz Manchestra v London, kamor si je šla iskat bivališče. Kot je pozneje povedala, je bila na začetku to le ideja; ker pa je imel vlak štiri ure zamude, je zadostovalo, da je v duši te mlade ženske dobila jasnejšo obliko – dokler je Harry Potter ni popeljal v svoj svet in ji z bogastvom domišljijskih podob sporočil svoje poslanstvo. Še isti dan si je začela vse zapisovati. Toda preden je Harryjevo sporočilo dovolj dozorelo, da se je lahko pojavilo tudi v srcih in mislih drugih, je bilo potrebnih še sedem let: na začetku le nekaj ljudem, potem vedno širšemu krogu … dokler ni končno spregovoril celotni generaciji – in ne le njim, tudi mnogim starejšim.

» Več: Harry Potter in sedem vrat teozofije

Zgodba jeseni

november 2009

Jesen 2009,
letnik V, številka 3

Drago Purgaj

Jesen je čas, ko nas narava obdari s svojimi dobrotami. V tem času nas na kmetiji obišče največ ljudi in čeprav je med njimi veliko starih znancev, je vsaka jesen vsaj malo drugačna. Vsaka ima svoje značilnosti, prednosti in slabosti. Ob dobrinah, ki nam jih daje narava, se torej tudi srečujemo in tkemo vezi. Pogovori, ki se razvijejo, so bodisi vljudnostne narave ali pa kritike vredne objave. Iz vseh pa se razvije zgodba, ki daje času njegov pomen.

» Več: Zgodba jeseni

Kdo je kriv, ko otrok ne uboga?

julij 2009

Poletje 2009,
letnik V, številka 2

mag. Boštjan Štrajhar

V današnjem času se kažejo velike težnje po skrajševanju otroštva in iskanju bližnjic, ki bodo otroke čim hitreje pripeljale do odgovornega, razumskega, odraslega načina razmišljanja in ravnanja – poudarja se izključno izobraževanje, ki je v domeni intelekta, vloga vzgoje pa v razpravah ostaja vse bolj odmaknjena. Zdi se tudi, da je izobraževalni proces, usmerjen v starše in ne v otroke. S takim pristopom zanikamo otroštvo kot posebno obdobje človekovega razvoja: v želji, da bi otroke naredili čim prej odrasle, otroštvo skrajšujemo.
» Več: Kdo je kriv, ko otrok ne uboga?

Rudolf Steiner in kmetijski tečaj

julij 2009

Poletje 2009,
letnik V, številka 2

prof. dr. med. Peter Selg
predstojnik Inštituta Ite Wegman za
antropozofske temeljne raziskave

Koberwitz, binkošti 1924

‘Kmetijski tečaj’ je potekal v težkih časih, gledano tako iz političnega kot tudi socialnega in kulturnega vidika, šest mesecev po prvem poskusu državnega udara Adolfa Hitlerja. V letih po prvi svetovni vojni z vsemi njenimi nerazrešenimi problemi in predpostavkami je bila brezposelnost v Nemčiji in v srednji Evropi visoka, življenjski pogoji pa zapleteni. Veliko ljudi je bilo na robu katastrofe. Avtor opisuje dogodek v Koberwitzu kot ponoven začetek na robu prepada, zdravilen impulz za področja narave in človeka.
» Več: Rudolf Steiner in kmetijski tečaj

Več veveričk v šolo!

april 2009

Pomlad 2009,
letnik V, številka 1

Godi Keller

Ljubljana, 8. marec 2009

Ko sem bil star osem let, nisem več hotel jesti. Takrat je zdravnica mislila, da bi me bilo dobro peljati na zrak. Predstavljala si je, da boljši zrak prinaša tek. V Švici, od koder prihajam, je dober zrak v višavah in tako so me poslali v otroško okrevališče visoko v Alpah. Razumljivo je, da je bilo prehranjevanje glavni del terapije. Vse se je merilo v kilogramu otroškega maščevja. Moj prispevek k temu je ostal neznaten.
» Več: Več veveričk v šolo!

Biodinamika in znanost

april 2009

Pomlad 2009,
letnik V, številka 1

Matjaž Turinek
univ.dipl.inž.kmet.

Biodinamika in znanost je tema, s katero se intenzivneje ukvarjam v zadnjem letu in pol. Večina izmed vas verjetno pozna biološko dinamičen (BD) način kmetovanja, za znanost pa je prav gotovo že vsak slišal. Kaj je torej potrebno, če se želimo lotiti iskanja stičnih točk teh dveh pojmov oziroma področij? Najprej zagotovo razvoj razumevanja, kaj pojma BD kmetovanje in znanost sploh pomenita.
» Več: Biodinamika in znanost