Zima 2011,
letnik VII, številka 4
Ljubica Petrov
Trodelnost
Pri antropozofski medicini je pomembno poznati osnovno strukturo. Tukaj se na primer govori o trodelnosti človeka, kar pomeni njegov živčno-čutni, ritmični sistem in sistem metabolizma. Funkcija mišljenja pripada glavi, kjer govorimo o živčno-čutnem sistemu, ki zajema možgane, kožo in čutne organe. To je naš hladni pol in glava mora biti hladna (kar ne pomeni, da je dejansko hladna, ampak da so življenjski procesi v primerjavi z drugimi deli bolj umirjeni). To je tudi od zunaj najbolj čvrst, od znotraj pa najbolj občutljiv del človeka, zato je tukaj potreben nekakšen mir.
Če imamo pretres možganov, ne moremo razmišljati, kakor tudi ne, kadar imamo temperaturo, ker je glava vroča. Polarnost tej funkciji najdemo v naših udih (rokah in nogah) in metabolizmu, kjer se presnavlja hrana. Pri sistemu metabolizma je vse nasprotno kot pri živčno-čutnem delu človeka. Tukaj mora biti toplo, močno delovanje in velika poraba energije, sicer ne deluje. Organi v tem sistemu so mehki in v gibanju. Skupaj z rokami in nogami predstavljajo organe volje. Med obema poloma imamo ritmični sistem – cirkulacija in dihanje sta ritmična in zgoraj navedena dva sistema povezujeta ter usklajujeta v eno harmonično celoto.
Da bi bil človek zdrav, morajo biti ti trije sistemi v ravnotežju, vendar ni vedno tako. Živčno-čutni sistem je danes – zaradi načina življenja sodobnega človeka in zaradi vseh vtisov, katerim je človek vsak dan izpostavljen – zelo obremenjen. Metabolizem (vključno z udi) najbolj trpi zaradi slabe prehrane, kakor tudi zaradi vnašanja prevelike količine proteinov ter slabe presnove. Seveda obstajajo tudi konstitucijske motnje in psihične obremenitve. Ritmičnemu sistemu ne uspe vedno uravnotežiti teh motenj in tako nastane bolezen.
Štiridelnost
In zdaj pridemo do še ene od osnovnih predpostavk antropozofske slike človeka. Prvi člen je fizično telo, ki ga imamo tako mi, kot tudi vse živo in neživo v naravi (kamen, kristal, planina itd.), vse ima fizični ‘vtis’, to je obliko.
Drugi člen je življenjsko ali etrsko telo, ki ga imamo skupaj z vsem živim, to je rastlinami in živalmi.
Tretji je duševno ali astralno telo, ki ga imajo tudi živali. Vse živali se gibajo in do neke mere duševno delujejo.
Četrti člen je Jaz – duhovna individualnost, ki je lastna le človeku.
Vsak člen ima posebne funkcije in le v medsebojnem delovanju pride do uravnotežene sredine. Če je neka funkcija premalo ali preveč aktivna, pride sčasoma do različnih bolezenskih simptomov. Takrat, ko začnemo živeti s sliko trodelnosti in štiridelnosti človeka, dosežemo začetno znanje, da lahko delujemo polarno ali iz sredine, da bi se tako vzpostavilo skladje. Precej časa je potrebno, da se človek tega nauči, ko pa se sami prepričamo, da zdravila in zdravljenje učinkuje, nas začne vse bolj zanimati in želimo razumeti, zakaj se to dogaja. Takrat lahko uporabimo antropozofsko sliko o človeku.
Se nadaljuje.