Poletje 2013,
letnik IX, številka 2
Igor Velepič
Glasbena in zgodovinska ekskurzija
Od četrtka, 23., do ponedeljka, 27. maja 2013
V četrtek, 17. maja, dopoldne so nas z izvrstnim koncertom, v katerem je bila tudi Božična kantata, navdušili dijaki (njih 70) waldorfske šole Pötzleinsdorf z Dunaja pod taktirko njihovega učitelja glasbe Andreasa Geberja. Že lani so nam z izvedbo Carmine Burane skladatelja Carla Orffa priredili sijajno doživetje. Z vsemi temi svojimi nastopi so oni navdušili nas, naša šola in mesto Ljubljana pa njih!
V četrtek, teden pozneje, pa smo se zbrali ob 5.30 in se odpeljali proti Budimpešti. Bilo nas je 24, kot gost hospitant pe je šel z nami še učitelj glasbe iz Maribora. Prvi postanek smo imeli v Lendavi, kjer smo si ogledali tamkajšnji kulturni center, sijajen primer organske arhitekture, ki jo je načrtoval arhitekt Imre Makovecz.
Nato smo se peljali po Madžarski in se ustavili ob Blatnem jezeru, ki je dolgo 77 km, na njegovem najožjem delu (pri mestu Tihany). Naučili smo se pritrdilnice (igen) in nikalnice (nem) in reči hvala (köszönöm) in pozdraviti (jó napot kivánok oziroma szia) in reči spomenik (muemlek) in ključ (kulcs) …
Ko smo nato prispeli v Budimpešto, smo najprej videli mostove na Donavi in se zapeljali ter na koncu peš povzpeli na ribjo trdnjavo in do gradu na Budimu. 
V Pešti smo si ogledali Vaci ulico, Obdonavje, veličasten spomenik in zelo lep gradič. Na waldorfski šoli Budimpešta Peštidekut so dijaki četrtega letnika ravno imeli predstavitev zaključnih projektov. Njihovi dijaki so nam razkazali šolo in pokazali razstavljene praktične dele projektov. Ponoči se nam je pridružila še Pija, ki so jo starši pripeljali za nami.
Zjutraj smo povedali verz, imeli nekaj pouka in se odpravili proti Bratislavi. To je bil bolj turistični ogled, prisluhnili pa smo igralcu na značilno dvometrsko flavto.
Po Bratislavi smo se odpravili proti Dunaju. Tja smo prispeli okrog pol tretje ure in se usmerili na Ring (opera, muzejska četrt, parlament, gledališče, univerza, Votivkirche, borza, rokav Donave, zgradba Uranija arhitekta Maksa Fabianija, mestni park, cesarska palača in kip Marije Terezije). Ob 15.20 smo bili naročeni v sedanjem avstrijskem, nekoč pa našem skupnim, Avstroogrskem parlamentu. Po zgledu partenona ga je zgradil danski arhitekt Theophil Hansen. Videli smo veličastne hale in sejne dvorane ter prisluhnili, kako funkcionira hram demokracije. Tam se nam je na veliko veselje pridružila in potem z nami nekaj časa preživela tudi naslednji dan nekdanja sošolka Katarina.
Zatem smo si na poti skozi dvorni park ogledali dorski tempelj in sam Hofburg 
(narodna knjižnica, muzej glasbenih inštrumentov, Sissin muzej, konjušnica) in ostanke nekdanjega rimskega mesta, Vindobona. Nato smo se ustavili tudi pred Plečnikovo zelo elegantno zgradbo, postavljeno čisto blizu katedrale, Zacherlovo palačo. Imenovali so jo tudi kostajnarska peč. Vsekakor še sedaj, po skoraj sto letih zelo moderno učinkuje. Na njej je kip sv. Mihaela, ki z levico odganja muhe… 🙂 . Po prostem času naj bi si v gotski stolnici sv. Štefana ogledali še grobnico prvega dunajskega nadškofa, Slovenca Jurija Slatkonje (ki je tudi ustanovil zbor dvorne kapele, kar so sedaj dunajski dečki) a je bil sprednji del cerkve zavolj mašnega obreda nedostopen in smo lahko opazovali le cerkev kot celoto in igro svetlobe v njej.
Nato smo jadrno odšli po Kärntner str. do turističnih infotmacij, kjer smo dobili zemljevide mesta za lažjo orientacijo. Večer je bil namenjen ogledu Haus der Musik, koder smo se najprej zvočno leže počutili kot v maternici. Potem smo si na različne načine ogledali fenomen zvoka in inštrumentov, raziskovali razne naprave in instalacije, plesali v največnem zvočniku, se sprehodili skozi sobane posvečene Josephu Haydnu, W. A. Mozartu, Ludwigu van Beethovnu, Straussom, Franzu Schubertu, Gustavu Mahlerju, Albanu Bergu in Arnoldu Schöenbergu. V paviljonu smo tudi zaplesali, simulirani dunajski orkester je bil uspešno oddirigiran od vrste naših dijakov! Na vrhu smo se poigrali še v zvočnem laboratoriju in v muzejski trgovinici. Zatem smo se zapeljali do waldorfske šole Wien-Pötzleinsdorf, ki se nahaja v nekdanjem dvorcu.
Preberite več v tiskani izdaji.