Zima 2014,
letnik X, številka 4
David L. Brierley
Ko je leta 1875 pri 74 letih umrl Henri Labrouste, je za njim ostala arhitekturna zapuščina v obliki dveh največjih stavb devetnajstega stoletja v Parizu, knjižnice Sainte Genevieve in Narodne knjižnice, dveh čudežev, zgrajenih iz kamna, železa, stekla in knjig.
V Britanskem muzeju v Londonu je bila s kupolo pokrita čitalnica, ki so jo odprli maja 1857 in je bila namenjena srečevanju ljudi, kot so bili Marx, Dickens, Solovjev in Tolstoj, in tudi preprostih ljudi z ulice. V ogromni čitalnici je novi srednji razred, osvobojen mehanskega dela, sedel v tišini in prebiral različne vrste literature. Knjižnice so postale templji znanja in mesta srečevanja v tišini. Danes se Britanska knjižnica ponaša s 150 milijoni knjig, katerim vsako leto doda še nadaljnje tri milijone.
Nedavno sem lahko na svojem letu v Munchen opazoval normalen potek dogajanja na letalu. Ko potniki vstopijo v letalo, najprej hitijo najti svoje mesto, pospravijo prtljago v predal, nato pa na sedež spustijo roman, ki so ga kupili v knjigarni čakalnice (in/ali kindle, tablico). Zdi se, da je let brez knjige le izjema, ki potrjuje pravilo. Potovanje je postalo neke vrste odklop od hektičnega življenja, priložnost za branje in prijetno dremanje. Porast števila potovanj od prehoda stoletja dalje je proporcionalna porasti prodaje romanov.
Tehnologija je s seboj prinesla preklop zavesti, stoletje prej pa je nova industrijska doba potrebovala posamezne talente. Iz vloge, ki si jo v življenju imel, se je poudarek prenesel na to, kakšen človek si. Prvič se je zgodilo, da posameznike ni več določalo njihovo mesto in delovanje v družbi, temveč to, kaj natančno se jim je zgodilo, kaj so v svojem življenju naredili. Ta trend je mogoče zaznati v naših bralnih navadah, ki se kažejo v naraščanju števila romanov. V nasprotju z legendami, epskimi pesnitvami in pesnitvami roman namesto tega, kaj nekdo naredi, poudarja to, kar lik misli in čuti. Ta odklon od neosebne pripovedi k osebnemu odnosu slavi posameznika in daje smisel modernemu življenju. Spremljajoči razmah branja je svoj vrh doživel z izdajo dveh izjemnih del dvajsetega stoletja, romanov Iskanje izgubljenega časa Marcela Prousta in Ulikses Jamesa Joyca.
Da bi razumeli vlogo književnosti v današnjem času, si moramo postaviti vprašanje, kaj je bilo pri teh dveh avtorjih novega. Pri Joyceu je bilo to njegovo vztrajno podrobno prikazovanje vsakega vidika posameznikovega življenja. Proust je bil znan po svojem psihološkem dojemanju, ko je pisal o tem, kaj pripovedovalec misli in čuti. Oba avtorja se trudita spoznati, kako se ljudje podajo v svet, bodisi po lastni izbiri ali po naključju. Kot to v svoji zadnji knjigi razloži ameriška avtorica Rebecca Solnit: ‘Kakšna je tvoja zgodba? Vse je v pripovedi. Zgodbe so kompasi in arhitektura; z njimi upravljamo, iz njih si gradimo svoja zatočišča in zapore, in če nimaš zgodbe, je tako kot bi bil izgubljen v prostranstvu sveta, ki se kot arktična tundra in led razteza v vse smeri. To pomeni, da so zgodbe geografija in je sočutje predvsem domišljijsko dejanje, umetnost pripovedovalca in nato način potovanja od tod do tam.’1 Notranje potovanje, medtem ko potuješ zunaj …
Po desetletjih upadanja zanimanja za branje v zahodnem svetu se zdi, da je zdaj prišlo med odraslimi do novega razmaha.1 Žal pa ne moremo enako trditi za otroke. V mnogih državah se lokalne knjižnice zapirajo.2 Nedavna raziskava v Veliki Britaniji je pokazala, da skoraj štiri milijone odraslih nikoli ni prebralo knjige za lastno razvedrilo. Največkrat naveden razlog je pomanjkanje časa.3 In kje človek dobi čas za branje? Vedno obstaja nevarnost, da mu je čas za branje nekako ukraden. Človek bi se vprašal: Ukraden od česa? Tiranije življenja? Naše kulturno in človeško prizadevanje temelji na uresničevanju idealov.
Avtor Umberto Eco pripada tisti majhni skupini avtorjev, ki to razumejo. Je lastnik velike osebne knjižnice, v kateri je okoli trideset tisoč knjig, tako neleposlovnih kot leposlovnih. Svoje obiskovalce deli na dve skupini: tiste, ki se odzovejo: ‘Gospod profesor doktor Eco, kako velika knjižnica! Koliko knjig ste prebrali?’ Druga kategorija, daleč najmanjša, verjame, da njegova knjižnica ne služi temu, da bi hranil svoj ego, ampak kot sredstvo za raziskovanje. Bralec z leti nakopiči bolj osebno znanje in več knjig (Eco je zdaj star 81 let). Več ko človek bere in ve, več je knjig, ki jih ni prebral. Znanje (ne informacija) je osebna lastnina, ki jo je treba varovati in braniti. Ralph Waldo Emerson je v svojih ‘Esejih’ (1803-1882) povedal takole:
‘Dober bralec je tisti, ki naredi knjigo dobro; v vsaki knjigi najde odlomke, ki se mu zdijo drugim skrite zaupnosti ali stališča, nedvomno namenjene njemu; dobiček od knjig je odvisen od tenkočutnosti bralca, globoka misel ali strast počiva kot v rudniku, dokler je ne odkrije enakovreden duh in srce.’
Preberite več v tiskani izdaji.
Opombe:
1 National Endowment for the Arts report 2008. see http.//www.nea.gov/research/ReadingonRise.pdf.
2 As in the where there have been many closure, 2010-11 146 closed and whereborrowing fiction is down 5.4%, non-fiction 7.3% in the same period. The Guardian 10th Dec.2012. Jacobs, Alan: The Pleasures of Reading in an Age of Distraction. Oxford University Press, Oxford 2011.
3 Recent research in Denmark, Norway and Sweden shows that the decrease in library loans is increasingly related to gender. For each of 116 fiction titles borrowed by 20-30 year old women a man in the same age group loaned 1. The same trends can also be seen amongst boys and girls. In 2011 2/3 of all fiction titles were written by women. International PISA 2000-9 shows that reading amongst boys is in steep decline whereas the figures for girls are stable.
Viri
Bruner, J.: Actual Minds, Possible Worlds. Havard Univ. Press, Cambridge 1998.
Canetti, Elias: The Tongue Set Free, (transl. Joachim Neugroschel orig. Die gerettete Zubge. Geschichte einer Jugend).Granta Publications, London 1979.
Eisenstein, Elizabeth: Agent of Change – print and culture studies. Cambridge University Press, Cambridge 1980
Galimberti, Umberto: L’ospit inquietante. Il nichilismo el giovani. Feitrinelli Editore, Milan 2007
Jacobs, Alan: The Pleasures of Reading in an Age of Distraction. Oxford University Press, Oxford 2011.
Pennac, Daniel: The Rights of the Reader, (transl. Sarah Adams, orig. Comme un roman). Walker Books, London 2010.
Wolf, Maryanne: Proust and the Squid: the story and science of the reading brain. Icon Books, Cambridge 2008.
Poesis davidbrierley.net
Solnit, Rebecca: The Faraway Nearby. Viking, London 2013.
prevod: Marina Nuvak