Pogled na Steinerjeve zapise predavanj na temo prehrane

oktober 2011 Komentarji »

Jesen 2011,
letnik VII, številka 3

Tanja Franjević Petrović

S tem člankom želim bralcem pomagati, da pogledajo na obseg in značaj predavanj, ki jih je dr. Rudolf Steiner imel na temo prehrane, ki pa obenem pomenijo temelj in spodbudo za duhovno znanstveno raziskovanje na tem področju.

Vemo, da je imel dr. Rudolf Steiner cikluse predavanj in seminarjev za mnoga področja človekovega delovanja. Čeprav je že od samega začetka svojega delovanja poudarjal pomen prehrane in čeprav je bila na mnogih njegovih seminarjih in predavanjih to tema, ki je ni mogoče prezreti, pa samega seminarja o prehrani ni izpeljal. Dosti enostavneje in za nas danes manj zahtevno bi bilo, če bi imel ciklus predavanj o prehrani, na osnovi katerega bi lahko utemeljili prehrano z duhovno-znanstvenega stališča. tako kot je na primer poljedelski tečaj – Duhovno-znanstvene osnove za napredek poljedelstva, temelj biološko-dinamičnega poljedelstva.

Potem ko je dr. Rudolf Steiner utemeljil duhovno znanost, od dvajsetih let prejšnjega stoletja dalje, so mnogi znani antropozofi in znanstveniki, kot na primer Ehrenfried Pfeiffer1, dr. Rudolf Hauschka2 in drugi, pričeli z obsežnimi raziskavami na področju prehrane z duhovno-znanstvenega stališča.

Gospod Kurt Theodor William pa se je leta 1981 lotil gigantskega posla. Med 6000 predavanji, kolikor navajajo, da jih je Steiner imel, je poiskal in izdvojil sedemnajst predavanj, za katera je menil, da se nanašajo na področje prehrane ljudi. Če pomislimo, da je to bilo v dobi pred računalniki, nam je jasno, da je za to bilo potrebnih mnogo ur potrpežljivega dela in ljubezni do omenjene tematike. Teh sedemnajst predavanj je leta 1981 izdal v knjigi: Naravne osnove prehrane s podnaslovom Človekova prehrana I ter Prehrana in zavest s podnaslovom Človekova prehrana II.

Čeprav lahko na ta predavanja gledamo kot na temelj prehrane z duhovno-znanstvenega stališča, se je po eni strani treba zavedati, da so izločena iz tematsko popolnoma različnih ciklusov3, po drugi strani pa, da so bila izvedena v obdobju osemnajst let (od 1906 do 1924) ter tako ne morejo predstavljati neke osmišljene celote.

Nekatera teh predavanj so bila na primer namenjena delavcem, ki so gradili Goetheanim in so pogosto potekala v obliki razgovora. Dogajalo se je, da je Steiner prišel na predavanje in postavil vprašanje: No, gospoda moja, imate kakšno vprašanje? (Nun, meine Herren, liegt heute etwas vor?) Kot odgovor na vprašanje je potem izvèdel celo predavanje. Zato tem predavanjem tudi ni mogel dati naslova. Prav tako takšnih predavanj ni imel namena publicirati, saj niso bila primerno strukturirana, kot je to pri njegovih knjigah in formalnih predavanjih.

Se nadaljuje.

Vaš komentar