Zima 2013,
letnik IX, številka 4
David L. Brierley
Vizija in strategija
V nedavnem intervjuju za hrvaški nacionalni časopis Jutarnji list me je novinarka vprašala, kaj bi predlagal, da se v hrvaškem šolskem sistemu spremeni. Vprašanje je bilo postavljeno, ko je Zagreb obiskal Pasi Sahlberg, znan po knjigi Finske lekcije: kaj se lahko svet nauči iz sprememb šolstva na Finskem? Na Finsko so od povsod prihajali opazovalci, da vidijo, zakaj so Finci v mnogih pogledih izobraževanja tako uspešni, tako na državnih kot na waldorfskih šolah.
Večina jih išče rešitve v razredu, v učnem načrtu ali v metodah. Manj pozornosti je namenjene temu, kako na učenje in razvoj vpliva kakovost otroštva na sploh. Nerazumljivo je za mnoge tudi to, da ima Finska med državami OECD najvišjo starost za vstop v šolo in najdaljše poletne počitnice! V drugih državah je navzoč stalen pritisk, da bi se starost za obvezni vstop v šolo še znižala in narašča trend uvajanja tako imenovanega ‘učnega načrta za otroke v plenicah’ v vrtcih. Na Finskem je zelo malo govora o predšolski vzgoji, pri šestih letih je na voljo mala šola, ki je izbirna in ki se jo večina družin odloči izkoristiti, pred tem pa imajo otroci različne oblike dnevnega varstva ali pa so doma. Če želimo torej pobliže pogledati finski model, moramo pogledati, kako vidi družba otroštvo samo. Pomembne so prioritete. Kaj so v resnici temelji dobrega otroštva, ki so potrebni za otrokovo rast?
V času, ko hočejo politiki in mnogi starši videti takojšnje rezultate, imajo Finci s svojim melanholičnim narodnim duhom vizijo za prihodnost, ki temelji na dolgoročnih raziskavah in evalvacijah. To delo opravljajo tisti, ki to najbolje znajo: učitelji in psihologi. Zato Desetletje za otroštvo 2012-2022 ni nepremišljen ukrep, temveč dobro premišljena strategija, ki jo bodo vpeljali in ovrednotili.
Lea Pulkkinen, častna profesorica psihologije na univerzi v Jyvaskyali, se je lotila največje longitudinalne študije v šolstvu, tako da je sledila skupini posameznikov od njihovega osmega leta, do srednjih let, ki je pokazala, kako pomembna je kakovost otroštva doma, v šoli in v družbi na sploh. Izsledki so dali osnovo viziji, kako bi lahko stvari izboljšali in kako bi lahko za naslednjo generacijo implementirali strategijo za izboljšave v šolstvu ter v življenju na sploh. Cilji dobrega otroštva predstavljajo konsenz mnenj, ker izhajajo iz osnovnega načrta otroštva, kjer je v središču otrok in kjer ni prostora za politično mnenje in tržne dejavnike. Našim otrokom in otrokom na splošno želimo najbolje. Primeri iz poskusne hiše, ki je bila zgrajena (ne vsiljena) so na primer: ustvarjalna igra, izražanje skozi ples, glasbo, dramo, itd., priporočilo, da družinski člani vsak dan skupaj obedujejo, in tako dalje. Te raziskave so pokazale, da na Finskem zelo nizek odstotek najstnikov večkrat v tednu obeduje skupaj s starši. (To bo verjetno pomenilo, da bosta morala biti zaključka pouka in službe bolj usklajena.)
Istočasno pa so izvedli ponovno ocenitev trenutnega anglo-saksonskega modela, ki priporoča standardizirano testiranje kot najbolj zanesljivo merilo uspeha učencev, učiteljev in šole, kakor tudi standardiziranje učnega načrta, ki naj bi zadovoljil tak način dela. Pulkkinenovo citirajo, da je rekla, ‘na Finskem poskušamo zagovarjati našo filozofijo vzgoje in se upreti pritiskom za standardizacijo in odgovornost, ki temelji na testih’.
Ko se uvede zgoraj opisane korake, se postavi novo vprašanje, ki se tiče avtonomije izobraževalnih ustanov. Na Finskem družba zaupa učiteljem, njihova beseda je spoštovana in imajo zato visok položaj v družbi. Vedno so zagovarjali mnenje, da je naša skupna prihodnost odvisna od naših učiteljev. Zato tu nikakor ni enostavno priti na pedagoško univerzo. Avtonomija učitelja je cenjena. Če naj bi te vrednote, ne le uvedli, ampak naj bi tudi začele učinkovati v naslednjih desetih letih po letu 2022, mora obstajati soglasje med starši in učitelji na vsaki šoli. Da bi naredili spremembe, ki jih v družbi vsi želimo, moramo začeti z našimi otroki. V tesnem sodelovanju med starši in učitelji jim moramo dati najboljšo osnovo, da bodo pridobili sposobnosti in zaupanje v prihodnost. To je za nas izziv, vendar so opazili, da naj bi se na waldorfskih šolah lažje odločili za takšne korake, saj so se tu starši zavestno, na temelju vrednot, odločili, da svojega otroka dajo v varstvo alternativne šole.
prevod: Marina Nuvak