Zima 2013,
letnik IX, številka 4
Matjaž Anžur
Problematika zastalega in slabo delujočega sistema Zveze Ajda Demeter se je v preteklem obdobju vlekla že kar nekaj časa. Lahko bi rekli, da predolgo in da je bil skrajni čas, da se nerešeni problemi in nastala pat pozicija reši v dobro prihodnjega razvoja biodinamičnega kmetovanja.
Pobuda o izvolitvi novih ljudi v organe zveze je prišla od gospe Tončke Ločičnik, predsednice društva Ajda Koroška. Na izredni skupščini Zveze, ki se je odvijala v prostorih Waldorfske šole v Ljubljani je tako večina društev izvolila novega predsednika Borisa Potočarja in tudi ostale organe Zveze. Lahko rečemo in damo oceno, da je prišlo do popolne kadrovske prenove Zveze. Kam naj bi se v prihodnje Zveza podala in kakšne naloge si je Zveza zadala, je moč razbrati iz govora novega predsednika Zveze na izredni skupščini oziroma občnemu zboru kot tudi iz dokumentov, ki so bili pisani Ministrstvu za okolje in prostor. Hkrati so to tudi izhodišča za delovanje in prednostne naloge Zveze v tem trenutku. Teme temeljijo na široki analizi stanja na področju ekološkega in biodinamičnega kmetovanja v RS. Ta pa se lahko strne v tri stavke. V RS ni dovolj ekoloških in biodinamičnih proizvodov. Tovrstnih proizvodov ni dovolj, ker ni dovolj proizvajalcev. Proizvajalcev ni dovolj, ker se velika večina ne zna in se ni sposobna lotiti ekološkega oziroma biodinamičnega kmetovanja. Vse ostalo je brezpredmetna inflacija besedičenja! A samo z zadostnim številom tovrstnih kmetij lahko zadostimo sedanje in bodoče potrebe v Sloveniji. Zato pa potrebujemo učinkovito organizacijo za svetovanje in prenos znanja, ki zna strokovno podpreti spreminjanje tradicionalne slovenske kmetije v biodinamično kmetijo!
Zveza Ajda Demeter je krovna organizacija biodinamičnega kmetijstva. S svojim pristopom, ki temelji na zapuščini Rudolfa Steinerja in njegovih naslednikov, se nedvomno lahko šteje za najbolj sofisticirano metodo kmetovanja v vseh vejah naravnega kmetijstva. Zato je prav, da je ta koncept tudi v prihodnje osnovno vodilo v naši državi. Zavedamo se, da gre v resnici za zapleten agronomski, socialni in na koncu tudi politični projekt, ki pa ga lahko rešimo le z zbiranjem in posredovanjem znanja. Iz tega vzroka je osnovna prednostna naloga Zveze ustanovitev Centra prenosa znanja. Drugi korak, ki lahko teče vzporedno, pa je pospešiti in organizirati prodajo proizvodov, ki so plod kmetovanja oziroma predelave na biodinamičnih kmetijah. Končni cilj je proizvode certificirati pod blagovno znamko Demeter in jih kot takšne predstaviti tržišču kot vrhunske proizvode v predelavi in proizvodnji hrane. Tretja naloga Zveze pa naj bi bila povezovanje in konsolidacija društev biodinamičnega kmetovanja kot tudi njihovo usklajeno nastopanje v posameznih akcijah, ki se tičejo vsebinskega in strokovnega delovanja naše Zveze.