Pomlad 2014,
letnik X, številka 1
Marija Poljanec
Vegetabilni preparati so nov in preizkušen dokaz pokojne g. Marije Thun, da lahko pri izdelovanju biodinamičnih preparatov živalske ovojnice nadomestimo oziroma uporabimo ovojnice iz vej dreves.
Začelo se je leta 2003, ko so – najprej v Veliki Britaniji, nato pa domala po vsej Evropi – krave zbolele za BSO (bolezen norih krav) in so bile le-te zaradi nevarnosti prenosa bolezni na ljudi v ogromnem številu usmrčene.
Ker smo že prej vedeli, da se organi zaradi nenaravne krme spremenijo in je bilo tudi sicer veliko težav pri nabavi le-teh, se je zaradi strogih veterinarskih ukrepov vse poslabšalo oziroma zaostrilo.
V Štainerjevem času in še dolgo po njem teh problemov ni bilo. Pravzaprav si je vsaka biodinamična kmetija lahko sama priskrbela organe iz svojih živali. Prepričana sem, da je marsikje to še vedno mogoče, ne pa pri nas. Zato smo se prve objave o vegetabilnih preparatih, ki jo je podala gospa Marija Thun, zelo razveselili. Sama zase sem pomislila, da je to nekaj revolucionarnega za obstoj biodinamike. Tudi glede na vse podatke o preizkusih, ki jih je s svojimi soustvarjalci opravila. Ob tem je treba opozoriti tudi na to, da je prav način pridobivanja in izdelave preparatov iz živalskih ovojnic marsikoga odvrnil od biodinamike ali pa so ostali zgolj ekološki oziroma biološki kmetje. Gospa Marija Thun je poskrbela, da se tudi glede tega pomisleka laže odločamo. A razjasnila je tudi pomisleke glede prehranske kvalitete in regenerativne sposobnosti preparatov, ki zorijo v ovojnicah vej dreves, o enakovrednosti učinkov preparatov v živalskih ovojnicah in povzema, da so v vseh variantah enakovredni oziroma celo boljši.
Preberite več v tiskani izdaji.