Pomlad 2015,
letnik XI, številka 1
Kako pride do rakavega obolenja?
Vsake toliko dobijo zdravniki vprašanje: ‘Kaj je pravzaprav vzrok za rakavo obolenje?’ Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti samo z enim stavkom. Naraščanje števila primerov kaže na to, da je, če pogledamo trenutno sliko človeka in sveta, bolezen povezana s spremembami navad in življenjskih pogojev. Mi sami in tudi naše okolje se je popolnoma spremenilo; zgodil se je prehiter razvoj, s katerim pa nista zmogla vedno vštric hoditi naše razumevanje in občutek odgovornosti. To je pripomoglo k vrsti vzrokov za dovzetnost do rakavega obolenja.
Če dejanski vzrok za tvorbo tumorja iščemo v degenerirani celici ali v naključju dednih dejavnikov, ločenih od človekovega duševnega življenja, izrazimo s tem le omejen materialistični pogled. Tudi takrat, kadar prepoznamo očiten vpliv zunanjih dejavnikov, kot so organizmu nevarne kemikalije, je tukaj odločilen dejavnik vedno naša konstitucija in dovzetnost ali moč odpornosti. Le z razumevanjem celega človeka se lahko osvobodimo strahu, da smo nemočno prepuščeni nekemu naključju v celičnem procesu našega organizma.
Človekovo telo je dobro oblikovan, modro zasnovan organizem, grajen iz celic. Toda gradijo ga višje sile in sistemi ter tako omogočijo posebno človeško obliko; uravnovešajo povezavo med silami oblikovanja in substanco (celicami). Danes poznamo vrsto vzrokov, ki motijo to ravnovesje ter ustvarijo pogoje za rast rakastih celic.
Na najvišjem nivoju se motnja ravnovesja lahko začne na področju človekovega ustvarjalnega duha, ki v izobraževanju in v poklicu dostikrat nima možnosti, da bi se razvil. Lahko zakrni, tako da nima niti več svoje osebne oblike. Motnje se lahko pojavijo tudi v našem duševnem življenju,in sicer kot kompleksi, strahovi in preganjavice. Te vplivajo na harmonično delovanje našega čustvenega življenja, katerega telesna osnova je v ritmičnem sistemu srca in pljuč. Motnje se lahko pojavijotudi v telesni presnovi, v hormonskem sistemu, ki na koncu vodijo v osamosvajanje določenih skupin celic.
Preventivni ukrep v otroštvu
S preventivnimi ukrepi lahko začnemo že v času nosečnosti, če se bodoča mati pripravi fizično in mentalno z ustvarjanjem dnevnega ritma, dovolj spanja, harmoničnim duševnim stanjem, izogibanjem nikotinu in alkoholu ter zdravo, naravno prehrano.
Materino mleko najbolje varuje otroka, ne la zaradi svoje hranljivosti, ampak tudi zaradi svojih nujno potrebnih sil oblikovanja. Otrokovo konstitucijo okrepi za vse življenje. Če dojenčku dajemo vrsto snovi, tujih materinemu mleku, kot so injekcije vitamina D, ki jih ne bi smeli dajati kar avtomatično, lahko to vodi v prezgodnje strjevanje. Prav tako se je potrebno izogibati preveliki količini zaščitnih cepljenj. Če otrok preboli vročinske otroške bolezni, to okrepi njegov imunski sistem in mu omogoči, da se kasneje v življenju ubrani napadom.
Zdrava vzgoja in izobraževanje
Lahko se bo sprva zdelo čudno, da bi bila vzgoja in izobraževanje, ki ju otrok dobi, pomembna za izogib rakavemu obolenju. To bo lažje razumeti, če vemo, da se človekove sile mišljenja preobrazijo v sile rasti. V času življenja se sile oblikovanja, ki delujejo v organskih globinah, sprostijo in so na voljo Jazu kot sile spomina in domišljije. Če preko zgodnjega branja, mehaničnega učenja in abstraktnega mišljenja prehitro in preveč enostransko obremenjujemo razum, oropamo otroka sil, ki jih potrebuje za zdrav razvoj fizičnega telesa. Ne le da bo otrok živčen, bledikast in neješč, ampak se bodo izrodile finejše strukture njegovega notranjega organizma ter grozile, da otrdi in se hitreje postara. Nasprotno pa lahko, če niso dovolj aktivirane kreativna domišljija, umetniške sposobnosti in navdihnjena delitev izkušenj z drugimi, pride do zajezitve neuporabljenih sil oblikovanja. Te se kasneje morda izrazijo v nezdravem obnašanju ali nezdravi rasti.
Tako intelektualno izobraževanje kot pomanjkanje umetniškega izraza sta danes pogosto kar pravilo in takšna vzgoja in izobraževanje, ki nsta primerna razvijajočemu se otroku, lahko vodita v jutrišnje bolezni. Tragično je, da najzgodnejše kali mnogih predrakastih stanj pogosto segajo v čas zgodnjega otroštva in šolanja.
Srednješolska leta bi morala posklušati okrepiti otrokovo osebnost, hkrati pa prebujati ljubeče zanimanje za svet, ki ga obdaja. Prehrana šolarja je pomembna in naj bi bila preprosta, toda biodinamične oziroma ekološke kakovosti. Mladi morajo najti smisel v svojem delu, se mu povsem predati, da tako osebnost na zdrav način prežame organizem, ga ureja in oblikuje.
Preberite več v tiskani izdaji.
Članek je bil objavljen v reviji Lilipoh, povzeto po 19.in 26.št. Sozial Hygiene, Helios Enterprises Ltd, Northbridge, Australia.
prevedla Marina Nuvak