Pomembnost časovnih dejavnikov
Vse življenje je ritmično. Bodisi v svetu rastlin, živali ali človeka. Najbolj očiten je ritem menjavanja dneva in noči. Vsa naravna kraljestva, rastlinsko, živalsko in človekovo, imajo svoje lastne časovne zakonitosti. Na počasnih posnetkih živali, ki ves čas iščejo hrano, lahko vidimo lepoto ritmičnega gibanja. Ravno ti vzorci njihovega gibanja, od miši, želve, krave do kokoši so tisti, ki očarajo otroke. V živalskem svetu obstajajo tri kategorije bioritma: dnevni (t.j. dnevna dejavnost), nočni (nočna dejavnost) in ob mraku (dejavnost ob svitu ali mraku, v času med dnevom in nočjo).
Nasprotno je mogoče videti v kraljestvu rastlin. Človekovo oko skoraj ne zazna na vesolje vezanega počasnega gibanja, ki odkriva globoko vsajeno vegetativno stanje v svetu rastline. Ljudje iščemo sprostitev v naravnem okolju zato, ker nam narava omogoča prosto razmišljanje, medtem ko živalski svet kaže nemirno čutno iskanje v boju za preživetje. Ravnovesje med tema dvema polarnima stanjema je temelj človeške volje. Ritem postane osnovni nadomestek za moč, kadar dosežemo ravnovesje med nestrpnim čutnim delovanjem in mirnim razmislekom, med spanjem in budnim stanjem. Človekova dejavnost je dnevna, v interakciji med čisto zavestnim čutnim delovanjem podnevi in podzavestnim delovanjem v spanju ponoči. Po dolgem aktivnem dnevu so naša glava in udi utrujeni. Kljub temu pa je, tako v zavestnem dnevnem delovanju kot v nezavedni sprostitvi ponoči, naše ritmično delovanje nemoteno. To je del človeške konstitucije, ki se nikoli ne utrudi in je kot taka, ker skrbi za naše ritmično življenje, pomembna za razvoj in zdravje.
Včasih so življenje človeka urejali naravni ritmi, kot so sončni vzhod in zahod, lunine faze in prehajanje letnih časov. Podeželsko življenje so določali kozmični ritmi in ciklično razumevanje časa. ‘Notranje ure’ pri človeku so uravnavali zunanji ritmi. Že v drugem stoletju pred Kristusom je rimski komediograf Plautus pisal o povezavi med notranjimi ritmi in močjo volje. Toda mnogim je šele industrijska revolucija naznanila, da se je zgodil premik od kmetijstva k industriji, od podeželskega k urbanemu načinu življenja. Pri tem se je zgodil razkol, ki je globoko človekovo povezavo z infradialnimi (daljše časovno obdobje od dneva) in circadianimi (circa = približno, diem = dan) ritmi njegove konstitucije, ločil od kozmičnega ponavljanja. Ko je leta 1879 Thomas Edison izumil električno žarnico, je to pomenilo, da je bilo s pritiskom na stikalo mogoče noč spremeniti v dan. Nekaj let pozneje so moderni sistemi ogrevanja spremenili zime v poletja. V tem kontekstu je Emile Durkheim leta 1903 svaril pred zanemarjanjem pomena hitro izginjajočega kolektivnega praznovanja letnih časov v šolah, s trenutki njihovih prehodov. Na waldorfskih šolah, posebno v vrtcih, je praznovanje letnih časov običajno.
Zgoščanje časa
Zgoščanje časa je nekaj, kar je splošno sprejeto kot stanje današnjega časa in ere. Kot primer nam lahko služi dvigalo. Proizvajalec dvigal OTIS oglašuje, da njihova dvigala v devetih dneh prepeljejo toliko ljudi, kot je število prebivalcev na svetu. Dobro dvigalo služi našemu odporu do čakanja, da ne zgubljamo ‘našega dragocenega časa’. Prvo ‘varnostno’ dvigalo Elische Otiusa (njegov izum je bila zavora, ki je pri ljudeh vzbudila občutek zaupanja v dvigala), se je premikalo s hitrostjo 8 inč/s (približno 20 cm na sekundo). Danes se dvigala premikajo s hitrostjo približno 35 čevljev (10,6 m) na sekundo. Čas za odpiranje vrat je 2–4 sekunde. Čeprav se odpirajo avtomatsko, ljudje gumb za odpiranje vrat uporabljajo prav tako pogosto kot gumbe za nadstropja, kljub temu da jim je popolnoma jasno, da se po nekaj sekundah avtomatsko odprejo. Pri podjetju OTIS priznavajo, da hermetično zaprt, omejen prostor v dvigalu in zgoščenost časa sili ljudi v nestrpne kretnje, kot so nemirno topotanje z nogami ali neprestano pogledovanje na uro, tudi če imajo ‘na voljo dovolj časa’. Da se izognejo zamudam, se morajo na podzemni železnici v New Yorku vrata zapreti po 45 sekundah. Pri javnem nagovoru so morali, da prihranijo čas, pri opozorilu ‘Prosimo, odmaknite se iz območja zapiranja vrat’ opustiti besedo ‘prosimo’. Časovni pritisk je postal pomemben dejavnik celo pri načrtovanju največje svetovne industrije, proizvodnje hrane. Posebno je v nevarnosti zajtrk: kava mora biti instant. V časih, ki so že davno minuli, so Angleži popotnike pozdravljali ‘God Speed!’ (iz staroangleškega izraza ‘sped’, kar pomeni ‘razcvet’ ali ‘uspeh’. H. G. Wells je napovedal, da bodo ljudje v prihodnosti postali odvisni od hitrosti. Eden njegovih likov, hudobni profesor Gibberne, je izumil napoj, ki je ljudem omogočil, da so mislili dvakrat hitreje, se hitreje premikali in naredili dvakrat več. Franz Kafka je nekoč izjavil, da vsi želijo tvoj čas. Menil je, da v modernem življenju obstajata dva glavna greha – lenoba in nepotrpežljivost. V njegovem času so menili, da je v izobraževanju vse večja potreba po negovanju pravih sil volje. Leta 1900 izraz ‘moč volje’ ni bil običajen. Uporaba te besede se je postopno povečevala v dvajsetem stoletju. Po letu 1950 pa je postala del našega vsakdanjega besednjaka.
Preberite več v tiskani izdaji.
Članek je povzetek enega vidika raziskave, ki poteka pod vodstvom avtorja, glede prihodnosti waldorfske pedagogike in bo objavljena pod naslovom ‘Sto milijonov usod zdaj’ (približno število mladih, starih manj kot 19 let, danes v Evropi).