Prva pomembna okoliščina je ta, da obstaja določena povezava med tistim, čemur rečemo prebava, in tistim, kar imenujemo dejavnost mišljenja. Ali – to, kar je prebava v nižjem predelu, je dejavnost mišljenja v višjem predelu. Oboje se nahaja znotraj človeškega organizma in tako, kot se človek izraža na fizični ravni, tako to počneta prebava in dejavnost mišljenja s tem, ko se notranje povezujeta. Dejavnost mišljenja vključuje sposobnost logičnega sklepanja, pravilno izpeljavo enega pojma iz drugega. Sklepanje znotraj dejavnosti mišljenja je nekaj povsem gotovega. Z opravljanjem nekaterih vaj lahko dejavnost mišljenja usmerimo v točno določeno smer.
Učinek kave na prebavo in dejavnost mišljenja
Tako kot človek med opravljanjem logičnih vaj deluje na dejavnost mišljenja s svojim duševnim, tako tudi specifično sredstvo, v tem primeru kava (Steiner je večkrat govoril o delovanju kave. Glej GA 145 Welch bedeutung hat die okkulte Entwicklung des Menschen für seine Hüllen und sien Selbst?/drugo predavanje/21. 03. 1919. ‘Das innere Erleben der Genussßmittel.’), deluje preko prebave. Ne gre za neko fantazijsko predpostavko, temveč za dejstvo, ki je tudi dokazljivo. Tako kot kava deluje na želodec, tako praktične logične vaje delujejo na človekovo mišljenje. Pitje kave na določen način pospeši logično doslednost mišljenja, zato je povsem točno, da njeno uživanje deluje vzpodbudno na krepitev mišljenja. No, kava spodbuja nesamostojni način mišljenja. Deluje kot prisila. Človek v sebi čuti neko odvisnost, nekaj podobnega delovanju od zunaj. Če želi človek misliti dosledno in pri tem ostati odvisen, naj pije veliko kave. Če pa hoče misliti samostojno, se mora rešiti tistega, kar deluje iz spodnje sfere, ter v sebi zgraditi sile, ki izvirajo iz duše. Takrat bo izkusil, da je z določenimi vajami svoj želodec ponovno spravil v red in da ga lahko ohrani zdravega.
Učinki čaja na prebavo in dejavnost mišljenja
V nasprotju z urejeno, dosledno dejavnostjo mišljenja imamo mišljenje, ki ga ni mogoče osredotočiti na eno samo misel. Gre za nestalno, nedosledno mišljenje. Njegovo delovanje je raztreseno na svojstven način, misli je nemogoče med seboj povezati. Takšno mišljenje ima svoj korelat v določeni snovi, ki deluje na prebavo, vsebuje pa jo čaj. Čaj v spodnji sferi povzroča beganje misli. Iz tega izhaja, da je učinek čaja v določenih okoliščinah precej škodljiv. Vendar pa ne mislite, da je nekdo, ki vse življenje pije čaj, obvezno od znotraj ves raztresen. Če čaj nanj nima škodljivega vpliva, pomeni le, da je njegov organizem dovolj odporen.
Prav na področju povezave med prebavo in dejavnostjo mišljenja je še veliko stvari neodkritih. Jasno naj bi bilo, da se mora človeštvo vse bolj zatekati k zavestnemu načinu prehrane. Kdor danes spoznava to področje, pogosto dela še eno napako, in sicer: človek se vse preveč želi učiti od tistega, čemur pravi narava; v vsem želi slediti le naravi. Paracelsus je povedal nekaj povsem nasprotnega: Človek ne bi smel biti sluga narave. Zdravnik mora sicer nenehno preučevati naravo, vendar pa naj bi bil pri tem umetnik, naravi naj bi sledil. No, Paracelsus pravega zdravilnega sredstva ni videl v neposrednem jemanju iz narave, temveč v novih izdelkih, ki bi bili ustvarjeni iz duha narave. In pričakoval je, da bo v medicini prišlo obdobje, ko se bodo uporabljali novi izdelki (zdravila te vrste izdelujeta npr. Wala in Weleda), takšni, ki bodo dejanskoučinkoviti. Gre torej za to, da naj bi se naravo razširilo na področje izdelovanja zdravil. Ko danes nekateri želijo razložiti, zakaj naj bi bila raznovrstna prehrana človeku najbolj prijazna, običajno uporabljajo sledeče argumente: Rastlinojedci so prežvekovalci, imajo posebej prilagojene želodce oziroma temu ustrezna prebavila. Mesojedci so plenilci, njihova prebavila in zobovje so prilagojeni uživanju mesa. Človekovi zobje in prebavila so nekaj med prežvekovalci in plenilci. No, vse na svetu je v nenehnem gibanju, v nastajanju in rasti. Ne gre za to, kakšen je človek videti danes, temveč kako bi lahko postal drugačen. Če bo človek prešel na hrano rastlinskega izvora, bodo organi, bolj prilagojeni prebavljanju mesne hrane, zakrneli, razvili pa se bodo organi, ki so potrebni za prebavo hrane rastlinskega izvora. Ozirati se je treba na to, kako je bilo nekoč in kako bi lahko bilo v prihodnosti. Človek ne bo dobil ustrezne hrane, če ga bomo oddaljili od stanja, v katerem se trenutno nahaja, temveč šele takrat, ko bomo upoštevali njegov notranji razvoj. Statistika in zunanji dejavniki zajemajo samo zunanje stanje, ne pa tudi smeri, po katerih bi človek moral hoditi. Naš pogled na svet mora biti vseobsegajoč.
Preberite več v tiskani izdaji.
Vir: Rudolf Steiner, Dinamično-biološka prehrana, duhovna znanost v prehrani, Izbor: Ivanka Tanja Franjević Petrović