V zimskem času biodinamiki mnogo razmišljamo, meditiramo in se tudi sprašujemo, koliko smo bili v preteklem letu uspešni pri vzgoji rastlin, koliko nam je bila narava naklonjena. Cel niz vprašanj si lahko zastavimo in eden od odgovorov je lahko tudi, da nismo upoštevali pravega kolobarja, takega, ki ustreza rastlini in celotnemu sistemu našega osončja, oz. tistega reda in točnosti vseokrog, ki ga je upesnil Beethoven in ga je s truda polnim raziskovalnim delom utemeljila naša pokojna Marija Thun.
Ko sem dobila v roke letošnji setveni koledar, sem kot po navadi najprej prebrala Metin uvodnik, v katerem nas s svojo modrostjo vedno opominja na najbolj žgoče probleme našega časa in spodbuja k doslednemu in spoštovanja vrednemu biodinamičnemu načinu obdelovanja zemlje.
Ko sem obrnila drugo stran koledarja, sem se osredotočila na svetovno platonično leto po razlagi dr. R. Steinerja.
Razmišljala sem o stvarniških epohah oziroma trajanju posameznih obdobij, začenši z arijskim pred 11.000 leti, v času, ko je bilo Sonce v pomladišču pred ozvezdjem Device, ki deluje s hladnim elementom zemlja, in da je bila ravno v tem času zadnja ledena doba, ki je trajala približno 3300 let in hromila življenje na Zemlji.
Pri tej letnici sem pogledala na desno stran koledarja in ‘na oko’ se mi je zdelo, da odgovarja 3300 let tudi prostoru ozvezdja Device na zunanjem krogu zodiaka. Tudi v primerjavi z drugimi obdobji pred drugimi zodiakalnimi slikami ustreza natančno tistim meram, kot jih je določila Marija Thun.
Ona seveda ni razmišljala o tem, ona je samo sejala, sejala in obenem delala nešteto drugih preizkusov – tudi glede uporabe b.d. preparatov – in po dolgih letih je objavila rezultate svojega dela – zunanji zodiakalni krog.
Ja, zaslužila si je ne le doktorski, ampak akademski naslov. Toda tega ni bila deležna. Kaj pa je nekakšen naslov v primerjavi s tem, da se je njen znanstveni koledar razširil na vse štiri strani sveta in se še vedno širi, z njim pa počasi tudi b.d. metoda.
Nič čudnega torej, da je tudi setveni kolobar zasnovala po zodiakalnih znakih.
Najbrž ni vsem znano, da je imela 19. 10. 1997 ga. Marija Thun na Vrzdencu čudovito predavanje prav na to temo in je prav tako, kot je določila temeljne premike Lune in ostalih planetov pred posameznimi ozvezdji, tudi razvrstila rastline na štiri dele in k vsakemu delu svoj element.
Pri tem je ugotovila, da je tudi pri kolobarju treba upoštevati zaporedje kozmosa: KORENINA, CVET, LIST, PLOD, z naslednjo utemeljitvijo: ‘Če sadimo najprej korenovke, oblikujejo predvsem korenine in ne uporabijo sil za oblikovanje cveta. Te ostanejo shranjene v tleh. Za korenovkami naj bi torej sejali cvetnice, potem šele listnate rastline. V letu, ko rastejo listnate rastline in so se sile za oblikovanje listov izživele, bo to v korist vitalnosti plodovk, saj le-te stremijo k oblikovanju cveta in plodu. Z zaporedjem zodiaka torej najdemo temelje za dobro, zdravo rast rastlin.’
Sicer pa, če podrobno spremljamo rastje na travniku, ki je seveda ‘naravno’ ugotovimo slično podobnost.
Spomladi, še iz snega pokukajo najprej žefrani, narcise, zvončki – ki imajo za osnovo čebulice. Potem sledijo cvetnice: trobentice, vijolice, mačehe, pljučniki in šele nato se razrastejo zeli – tudi zdravilne. Na koncu kar naenkrat zadišijo visoke semenske trave, dišeče kobulnice, rman in druge.
Pri kolobarju pa seveda sadimo tudi vmesne posevke. To je že učna ura za nadgradnjo v ‘mojstra’, kjer smo včasih deležni uspeha ali pa tudi ne. No, sedaj je še pravi čas, da razmislimo, kaj bomo v tem letu izboljšali, spremenili in se kaj na novo naučili. Mars, ki že od lanskega marca vlada na nebu, nam je predočil pravo zimo in nič ne vemo s čim nas bo še presenetil; vsekakor imamo na razpolago še dovolj časa za pripravo načrtov kolobarja in seveda kvalitetnih semen, kar od nas pričakuje plodna zemlja.