Pomlad 2013,
letnik IX, številka 1
Drago Purgaj
Dogodki, ki smo jim priče v zadnjem obdobju, potekajo v znamenju duhovnega prebujenja. Ozaveščeni posamezniki jemljejo oblikovanje civilne družbe vedno bolj v svoje roke in mi sodimo mednje, kajti kreiranje okolja iz eksistenčnega preudarka je naša osrednja naloga. Spoznavamo, da so točke svetlobe zasejane za slehernega od nas in prav je, da temu razmahu aktivno prispevamo. Predstavljamo izvorne točke za soodgovorno oblikovanje naravnega in socialnega okolja, iz katerih vodi pot k slehernemu človeku in človeški skupnosti, ki na tem mestu, tukaj in zdaj, deluje v duhu boljše prihodnosti.
V zvezi s tem si moramo zastaviti vprašanje, kaj je jedro našega angažiranja. Kaj je za vsakogar od nas bistveno na polju družbene angažiranosti? Sta to Zemlja in človek, ki sta v središču? Ali nas žene moč socialno-politične angažiranosti, poštena praprodukcija kot podlaga za zdravo gospodarstvo? Je to globoka ljubezen do zemlje, ki nas nosi in hrani?
Duhovno prebujenje je obrat navznoter k vsebinskim izvorom našega bivanja. To je korak, ki ga iz dneva v dan resneje dojemamo in udejanjamo. Pri tem nismo sami, kajti širom sveta se srečujejo skupine ljudi, ki se na ravni dialoga ali višjih oblik komuniciranja ukvarjajo z izvorom našega bivanja. Pri tem se vsak sooča z vprašanjem zveze svojega individualnega življenjskega impulza z impulzom skupne prihodnosti. Nastopil pa je čas, da te poglede zgostimo, pestrost uredimo ter jih oblikujemo v enotno podobo. To bomo dosegli z nadaljevanjem dialoga, ki bo osredotočen na vsebino in utemeljen na izkušnjah. Cilj je, da skupaj dosežemo aktualno formulacijo načel, ki so bistvena za prihodnost.
Pred nami je torej obdobje aktivnega delovanja, saj je čas, ki ga živimo, poln izzivov. Predvsem izzivov, ki so botrovali omenjenim dogodkom in kažejo, da:
- kriza današnjega časa ni le finančna ali gospodarska, temveč je kriza zavesti,
- izhod iz obstoječega stanja ni mogoč z revolucijo, temveč z evolucijo,
- prihodnosti ni moč doseči zgolj z razumom, potrebna je tudi volja.
Kriza, ki jo doživljamo, se ne vrti okrog zloma finančnega sistema ali ekonomije. Resnična kriza zadeva duhovni zlom splošnih ekonomskih načel. Tako kot je padec berlinskega zidu l. 1989 zaznamoval zlom socialistične družbene ureditve in gospodarstva, je finančni zlom na Wallstreetu l. 2008 zaznamoval zlom neoliberalnega fundamentalizma. Toda javne razprave o tem niso bistveno drugačne od tistih, ki smo jim bili priče v preteklosti in ki so nas v to krizo pripeljale.
Finančna kriza je le del v vrsti velikih izzivov današnjega časa, kot so: energijska kriza, okoljska kriza, prehranska kriza, varnostna kriza, kriza vodenja, zdravstvena kriza, kriza izobraževanja, podnebna kriza in splošna kriza dogovarjanja.
Vsako od teh področij je doslej imelo svoj lastni diskurz, svoje konference, rešilne programe in na vseh teh področjih so angažirani ljudje, ki so pripravljeni na spremembe, ki se trudijo po najboljših močeh in z najboljšimi nameni. Vendar sta doslej manjkala dva pogoja:
- Diskurz med posameznimi področji, še posebej o tem, kakšna je njihova soodvisnost.
- Diskurz o sistemskih vzrokih, ki celoten vzorec kriz reproducirajo.
Preberite več v tiskani izdaji.