Poletje 2013,
letnik IX, številka 2
Breda Medvešček
Pobuda o biodinamični pridelavi in predelavi grozdja, ki so jo člani goriške Ajde razširili med primorskimi vinogradniki in vinarji, je obrodila sadove. V maju je pod okriljem Društva Ajda Goriška zaživela.
Sekcija za vinogradništvo in vinarstvo, v katero so se poleg nekaterih dokaj izkušenih članov goriške Ajde vključili tudi primorski pridelovalci, ki se doslej s takim načinom pridelovanja grozdja niso ukvarjali. Sedež sekcije je v Volčjem Gradu na biodinamični Demeter kmetiji Pri Kamnarjevih, mesto predsednika pa so zaupali hišnemu gospodarju Sergiu Stancichu, ki s pomočjo soproge Ivane, dejavne članice omenjenega društva, pogumno širi dejavnost na domačem posestvu in uspešno promovira biodinamični način obdelave tudi izven meja komenske občine. Po njegovem mnenju je smisel novoustanovljene sekcije predvsem v možnosti za organizirano izmenjavo strokovnih informacij med biodinamičnimi pridelovalci grozdja oz. vinarji, kar je nadvse dragocena medsebojna pomoč. To pričakovanje se je pokazalo kot smiselno že po prvih posvetih, saj so si člani že doslej izmenjali veliko izkušenj, predvsem pa ugotovili precejšnjo raznolikost svojih obdelovalnih okolišev, ki kljub majhnim medsebojnim geografskim razdaljam ponujajo precej podobnosti pa tudi lokalnih razlik. Seveda je organizirana dejavnost pomembna tudi zaradi lažje dostopnosti do kvalitetnega izobraževanja, možnosti nabave potrebnega materiala ter pripomočkov za pridelavo in predelavo.
‘Biodinamika ni enostavna, takšen način vinogradništva pa je še posebej kompleksen, pri tem nisi nikoli izučen do konca, s tem moraš živeti; treba je v vinograd ter dobro opazovati, uspešno vključiti pridobljeno znanje in na podlagi tega zelo tehtno in odgovorno, toda tudi hitro in učinkovito ukrepati. Od narave pa ne smeš le zahtevati. Potreben je razum. Trte so živa bitja in potrebna so spoštovanja!’ poudarja Sergio Stancich.
Zmago Petrič, uspešen vinar s Planine pri Ajdovščini, ki je s svojo dejavnostjo že na stopnji preusmeritve v Demeter kvaliteto, je zelo zadovoljen, da je ustanovitev sekcije uspela, ker si veliko obeta od izmenjave izkušenj med kolegi. Glede biodinamične pridelave pa meni, da je najpomembneje utrditi rastlino, trti dovoliti, da diha, ji omogočiti optimalen razvoj. Seveda je za to treba najprej veliko osnovnega teoretičnega znanja o biodinamiki, nato pa ogromno znanja iz izkušenj. Prepričan je, da mora biodinamik nase prevzeti odgovornost za vsako svojo odločitev, kajti pri tej metodi niso že vnaprej pripravljene tako imenovane instant rešitve. Pravi, da njemu tudi izkušnje iz vseh let konvencionalnega vinogradništva in kletarjenja zelo prav pridejo. Znanje je treba znati prilagoditi in pravilno uporabiti. O kletarjenju pa meni, da je zelo ustvarjalna dejavnost:. ‘Ustvariti je treba neko svojo pot, svojo filozofijo, svojo zgodbo. Zakaj bi posnemal, če lahko naredim nekaj drugačnega, posebnega?’
Ker se na območju kraškega biodinamičnega delovnega centra tudi sicer povečuje število članov, predvsem pa pridelovalnih površin, so v goriški Ajdi temu prilagodili tudi nekatere dejavnosti. Odslej bodo biodinamične preparate izdelovali tudi v tem delovnem centru. Seveda pa bodo Pri Kamnarjevih poleg osnovnih izobraževanj za biodinamične pridelovalce, ki v okviru društva potekajo za vse člane, organizirali tudi posebna izobraževanja (predvsem izobraževalna srečanja) za vinogradnike in vinarje.