Celoten članek

William Shakespeare v 9. razredu

Pomlad 2015,
letnik XI, številka 1

Katja Koželj, razredničarka 9.r

Vsi smo že slišali za Williama Shakespeara, a le redki so tisti, ki ga dobro poznajo. Ker je o njem znanega tako malo, je to težko. Da pa se ga spoznati skozi njegova številna in velika dela. Ena izmed tistih, ki ga občuduje in zares dobro pozna, je gotovo gospa Sarah Kane, igralka, režiserka in učiteljica igre iz Anglije, ki je dva tedna intenzivno sodelovala z letošnjimi devetošolci Waldorfske šole Ljubljana pri pripravi njihove zaključne igre.

Gledališka igra je v zadnjem razredu waldorfske osnovne šole del učnega načrta. Letos smo za uprizoritev izbrali Shakespearjevo Dvanajsto noč (ali Kar hočete). To, da smo pri pripravi le-te sodelovali prav s Sarah Kane, je prava sreča in blagoslov.

Verjetno se marsikdo vpraša, zakaj je gledališče za osnovnošolce sploh pomembno. Pri igri je izjemnega pomena celoten proces nastajanja. Skozi ta proces se učenci in učenke in vsi ostali, ki so vpleteni v proces kreiranja (učitelji glasbe, evritmije, likovnega pouka, razrednik … ), srečajo z mnogimi stanji bivanja, z dobrimi trenutki in s krizami, ki so povezane z vsemi negotovostmi, občutki nesposobnosti, nezmožnosti ipd. In lepota je v spoznanju, da ti trenutki niso večni. Da se pojavijo in jih imamo možnost premagati, preseči. Najlepši trenutki so ti trenutki. Ko vidiš, da zmoreš. In da zmoreš več, kot si si sploh predstavljal. Ta proces vključuje učenje in pomnjenje obsežnega besedila, izgradnjo lika, ki ga spoznavaš preko besedila, in nato oživitev samega lika. To je sprva individualno delo, nato pa je treba ta lik postaviti v odnose z vsemi drugimi. To pa je delo, ki poteka na več ravneh in je zahtevno. In v tem delu procesa se začne dogajati tisto, kar je še pomembnejše od postavitve same dramske igre na oder. In to je povezovanje med udeleženci. Med vsemi udeleženi se stkejo nevidne vezi, ki so močnejše, globlje, kot so bile prej. In to se pozna še dolgo za tem, ko ugasnejo odrske luči in aplavz izzveni.

Letošnji devetošolci so v zadnjih dveh intenzivnih tednih pokazali neizmerno pripravljenost, zrelost, resnost in trud. In zato je bil rezultat tako nagrajujoč. Želeli so delati, želeli so biti vedno boljši, želeli so napredovati. In ni se jim bilo težko potruditi. Celo tisti, ki so ta kreativni val ujeli za rep … zadnji hip. Vsi so dojeli, da morajo delovati kot eno, spoznali, kaj pomeni skupinsko delo, kaj se zgodi, če odpove en sam člen celote in kako mu pomagati, da celota zopet začne delovati. Drug drugemu so postali pomembni na drugačen način. Stali so si ob strani v vseh težkih trenutkih, ki tudi niso bili povezani z igro. In naučili so se, da je vse mogoče. In da zmorejo veliko več, kot si sami pripišejo. Bilo jih je izjemno opazovati.

Potencial, ki je v teh mladih ljudeh, je enormen. Jaz jim želim, da bi ostali tako izjemni ljudje, kot že so. Ponosna sem na njih. In verjamem, da so tudi sami ponosni na to, kar so naredili. Bravo, devetarji.

We know what we are, but know not what we may be.
William Shakespeare

Naša igra je bila zame enkratna, delali smo kot razred, kot skupnost. Med vajami sem se spoprijateljila z razredom in se imela super. Hvaležna sem, da se je vse zgodilo, kajti vse je zgodilo z razlogom.
Zala Benda, 9.r

Ta izkušnja je bila zelo dobra in mislim, da smo se bolj povezali kot razred.
Žan Benko, 9.r

Po mojem je bila ta igra moja zadnja igra v življenju. Zato sem si jo recimo zapomnil. Nekaj težav sem imel z angleščino, ker gospa Kane ni govorila slovensko. Važno pa je, da sem na koncu za darilo dobil 100W žarnico.
Nikolaj Kasteljic, 9.r

Ko sem se učila besedilo, sem se zavedala, da mi je zares nekaj všeč in sem v tem zelo uživala. Zelo sem hvaležna, da smo imeli to igro. Nekaj najlepšega v mojem življenju se je zgodilo, ko sem lahko uživala med igranjem na odru.
Lina Vodnik, 9.r

Ko so mi govorili o zaključnih igrah razredov, se mi je vedno zdelo: ‘Uau!’ Komaj sem čakala, da jo bomo imeli tudi mi. Ampak ko smo začeli z igro, sploh ni bilo tako lahko, kakor sem si predstavljala. Čeprav rada igram v igrah, ne maram nastopati! Na koncu se mi je zdelo, da smo kljub napakam dobro odigrali.
Ema Vihtelič, 9.r

Naučil sem se, kako se naučiti veliko besedila.
Abhay Charan Rustemaj, 9.r

Vaš komentar