Spomladanske pozebe so del kmetovanja od vekomaj. Stara slovenska ljudska pesem pravi: ‘Bog daj nam dobro leto, me smo nočas slabo spale, saj smo polje varovale, Bog daj nam dobro leto, me smo … ‘. Ta prošnja in molitev hkrati je bila njihov izvir volje življenja.
Narava – čeprav muhasta – je oblikovala kmečko dušo naših prednikov. Priznam, tudi moj ustroj kmečke duše je precej drugačen, lagoden. Materialna znanost nam nudi veliko novosti in priložnosti. Živimo v času svobodne volje in izbire, ki velikokrat vodi v samovoljo. Še posebej, če naša dejavnost ni usklajena z duhovnim svetom, saj le skupaj vodita v napredek. Pozablja se na duhovno dediščino, ki je zaklad arhetipskih slik, ki so izviri domišljije in ustvarjanja, a mi prevečkrat hitimo po začrtani poti materialistične družbe.
A tiste zimske aprilske noči mi skrb za vinograd ni dala spati. Časa sem imel dovolj in spomnil sem se prav te pesmi. Na ta dan je zapadlo največ snega v letošnji zimi. Zelene krošnje, ki so se bohotile dan prej, so bile sključene pod težkim snegom. Zapadlo je 30 cm južnega snega in temperatura je bila 2 st.C. Mladike trte so bile razvite, kot so ponavadi v sredini maja, saj prave zime ni bilo. Kristalizacijski procesi so bili neznatni. Vrt nam je januarja, ki velja za najbolj mrzel mesec, ponujal zelene pridelke, tako da se je kislo zelje v kleti ‘šparalo’ za zimski čas, ki ga ni bilo. Kmetje smo imeli slutnjo po zapozneli kristalizaciji, zmrzali.
Dve stopinji nad zmrzaljo daje upanje življenju, dve stopinji pod ‘ničlo’ ga vzame. Te štiri stopinje so neznatne, a v tem trenutku tako pomembne. Življenjska molitev s pesmijo je zame naredila kopreno, pregrinjalo, ki je prekrila moj kraj. Rano zjutraj je bila temperatura za 1 st.C višja, kot je bila zvečer in noč je bila delno jasna.
Vinogradniške lege so bile vedno dobro izbrane. Francozi negujejo najstarejšo in delujočo klasifikacijo vinogradniških leg. Grand cru – velika lega: vina z nje dosegajo cene tudi do 1.000 EUR za steklenico in je na vrhu piramide. Sledijo nekoliko slabše lege: Prva lega, Druga lega … Podobno klasifikacijo je imela tudi Avstro-Ogrska monarhija za področje Goriških Brd. Opis vinogradniške lege je vinu prinesel višjo ceno in tako spodbudil vinogradništvo na strmih, osojnih področjih , ‘gorc’,kot jim pravimo. Potrošniki si lažje predstavijo lego, s katere vino prihaja in tudi kupnino plača, v prepričanju, da je zadaj mnogo vloženega dela in velik potencial naravnih danosti. Tako Merkurialni sili ponudbe in povpraševanja stečeta v srečo obeh. Na drugi strani višji davki bogatijo proračun. In le čudimo se lahko nemirni Franciji s številnimi revolucijami, da so pragmatično obdržali to vinogradniško tradicijo.
Ko so pred časom francoski novinarji obiskali moj vinorodni kraj, se niso mogli načuditi ‘velikim’vinogradniškim legam, ki so bile zaraščene z grmovjem. Ko sem obiskal lastnike, so mi govorili o starih starših, ki so še ročno obdelovali vinograd, njim pa se sedaj to ne izplača.
Torej potencial v materialnem imamo, volje in duhovnega vpogleda pa nimamo. Tudi zato so bile pomladanske pozebe na Štajerskem in Dolenjskem označene kot nacionalna katastrofa. ‘ A bolezen, ki te ne ubije, te krepi.’ In upam, da se bo v kmetih prebudila slika vinogradnika, ki bo izbral lokalne vinske sorte, ki so tisočletja rodila arhetipsko vino, ter bo obnovil najboljše vinogradniške lege, izbral biološko dinamično kmetovanje in iztržil dobro ceno. Če je vse to prežeto z zadovoljstvom … ja, potem smo na pravi poti.