Tudi Zemlja diha, čeprav počasi. En ciklus traja eno leto. Od zodiakalnega znamenja strelca do znamenja dvojčkov, v času dvigajočih luninih lokov, Zemlja izdihuje. Od dvojčkov do strelca, v času padajočih luninih lokov, pa Zemlja vdihuje (opomba: po astronomskem koledarju traja znamenje dvojčkov od 20. junija do 20. julija, znamenje strelca pa od 20. decembra do 19. januarja).
Ritem Zemljinega diha lahko razmejimo tudi s poletnim in zimskim obratom ali solsticijem. Tako traja izdih od zimskega do poletnega obrata (zima in pomlad), vdih pa od poletnega do zimskega obrata (poletje in jesen). Poznamo tudi dnevni ritem dihanja Zemlje. Zjutraj in dopoldne izdihuje, popoldne in zvečer pa vdihuje. O značilnostih dnevnega dihanja Zemlje pa morda kdaj drugič, saj se bomo tokrat posvetili jesenskemu vdihu.
Poletje in jesen sta torej čas Zemljinega vdiha. Takrat se sile vesolja in sokovi rastlin usmerijo v njihove spodnje dele, pod zemljo in v korenine. Takrat korenine hitreje rastejo in se bolje oblikujejo. Obdobje Zemljinega vdiha je tudi čas presajanja. Za ta čas so značilna nekatera vrtna opravila. Oglejmo si nekaj najbolj značilnih.
Pregled sadilnega načrta
Morda bo prav, če bomo najprej namenili razmislek sadilnemu načrtu tekočega leta in pripravi načrta za naslednje leto. Pogled na tekoče leto je potreben, ker bomo do zime še kar nekaj stvari posejali in posadili, pogled v naslednje leto pa je potreben, ker moramo že jeseni opraviti nekatera pripravljalna dela za naslednjo pomlad.
Priprava komposta
Eno najpomembnejših vsakoletnih opravil je priprava komposta. Za letošnje leto Setveni priročnik Marije Thun priporoča 29. oktober kot najprimernejši dan za zlaganje komposta. O podrobnostih njegove priprave smo že govorili, zato bi zdaj posvetili pozornost uporabi biodinamičnih kompostnih preparatov. Rudolf Steiner je poudarjal, da gnojenje pomeni oživljanje tal in da to misel uresničujemo z uporabo komposta, ki smo ga pripravili s pomočjo preparatov. Tako prejmejo rastline potrebno energijo za rast in razvoj. Uporabljamo sledeče preparate:
– Rman (502), ki vsebuje energijo Venere
– Kamilica (503), ki vsebuje energijo Merkurja
– Kopriva (504), ki vsebuje energijo Sonca
– Hrastovo lubje (505), ki vsebuje energijo Marsa
– Regrat (506), ki vsebuje energijo Jupitra
– Baldrijan (507), ki vsebuje energijo Saturna
Opomba: preparate pripravimo po posebnih navodilih, navadno za večjo skupino uporabnikov v okviru društva Ajda.
Preparate uporabimo, ko je zlaganje kompostnega kupa končano. Na zgornji površini napravimo z debelejšo palico pet pol metra globokih lukenj. Ena je na sredini kupa, ostale štiri pa na vogalih. V sredinsko luknjo damo preparat koprive, ostale preparate pa v vogalne. Preparat vstavimo v luknjo tako, da vzamemo za čajno žličko preparata, ga zgnetemo z vlažno prstjo v manjšo kepo, jo spustimo v luknjo in zasujemo s prstjo. Tako pripravljen kompostni kup zalijemo s preparatom iz baldrijanovih cvetov (507) in pokrijemo s plastjo slame, listja, travne ruše ali prsti. Kompostni kup mora biti stalno vlažen. V naslednjih tednih spremljamo temperaturo v notranjosti komposta. Če je prevroč, ga zrahljamo in zalijemo z vodo, če je prehladen, pa ga potlačimo. Za hitrejše napredovanje procesov kompostiranja ga enkrat mesečno zalijemo s preparatom iz kravjekov po M. Thun. V naslednjega pol leta kompost dvakrat prekopljemo in ponovno oblikujemo kup. Tudi tako pospešimo kompostiranje in zagotavljamo enakomernejšo sestavo komposta.
Jesensko gnojenje s kompostom
Površino, ki smo jo namenili za pomladansko sajenje plodovk, kapusnic in bučevk (rastline za prvo poljino), očistimo rastlinskih ostankov, potresemo z zrelim kompostom in ga plitvo vdelamo v tla. Poškropimo s preparatom iz kravjekov po M. Thun. Tako pripravljena površina prezimi in počaka na pomlad.
Spravilo pridelkov
Pridelke shranjujemo po navodilih Setvenega priročnika, kjer smo pozorni na izbiro pravilnih dni. Pomemben je tudi način shranjevanja. Lahko shranjujemo cele rastline, s korenino vred, tako da jih vkopljemo v kleti, rastlinjaku ali topli gredi. Lahko shranjujemo samo dele rastlin (gomolje, korene, korenine, plodove, semena) v hladni kleti, v vlažnem pesku, v zasipnici. Lahko pa shranjujemo predelane ali vložene rastline (posušene, zamrznjene, fermentirane, vkuhane). Morda bo dobrodošlo, če bomo pomladanskim zapiskom o setvi ali sejanju rastlin zdaj dodali opombo o značilnostih pridelka. Na tak način bodo zapiski sčasoma postali naša neprecenljiva ‘podatkovna zbirka’, ki bo samo naša in je ne bo mogel nadomestiti noben internetni vir.
Spravilo korenin zdravilnih rastlin
Ko se dvoletne ali večletne rastline pripravljajo na zimski počitek, prenesejo vse svoje najboljše snovi in energijo v podzemne dele: korenine, korene, gomolje), da bi tako ohranile potrebno energijo in snovi za novo rast v prihodnjem letu. Taka zelišča izkopavamo jeseni in jih ustrezno shranimo ali predelamo. Tako na primer pred zmrzovanjem izkopljemo korenine sleza, baldrijana, srčne moči ali ščetice. Korenine operemo, narežemo in posušimo. Delno shranimo posušene za sprotno uporabo, delno pa iz njih pripravimo alkoholne izvlečke. Če nas je zima prehitela in nismo pravočasno izkopali korenin, lahko to storimo še zgodaj spomladi, preden začnejo rastline poganjati.
Ob kresu (21. junija), na dan za cvet, izkopljemo pred enim letom zakopane koprive. Zdrobimo jih v prah, ki ga uporabljamo za nego rastlin in pripravo komposta. Na ta dan naberemo svežih kopriv, jih narežemo, damo v pokrit glineni lonec in jih zakopljemo pol metra globoko do naslednjega leta.
Na mihaelovo (29. september) naberemo in sušimo koprive za čaj in dodatek k hrani. V tem času nabrane koprive najbolj učinkovito urejajo procese železa v telesu.
Spravilo semen
Ne pozabimo, da je značilnost samooskrbe tudi pridelava semen. Semena, ki smo jih uspeli poleti in jeseni pridelati, zdaj še enkrat skrbno pregledamo, očistimo in shranimo v zračnih posodah, označimo z imeni in datumi ter shranimo v prostoru, kjer ne zmrzuje. Luščimo fižol, bob in grah. Za seme odbiramo zrna iz sredinskih delov zdravih in značilno oblikovanih strokov. Luščimo tudi koruzo in za seme izberemo zrna iz srednjega dela storžev. Pri dvoletnih rastlinah odbiramo primerne semenske rastline, ki jih bomo prezimili in spomladi posadili, da bodo cvetele (korenje, peteršilj, pastinak, koleraba, rdeča pesa, repa, zelje itd.).
Ne pozabimo, da bomo semena od 24. decembra do 6. januarja zakopali v zemljo (svete noči), da bodo prejela kozmične energije in impulze, ki jih potrebujejo za kalitev in rast.
Jesenske setve in sajenje
Jeseni sejemo še zadnje vrtnine, ki jih bomo uporabljali pozno v jeseni, preko vse zime ali pa zgodaj spomladi kot prvo svežo zelenjavo. Značilni jesenski posevki so motovilec, špinača, radič, rukula in zimska solata. V jeseni sadimo tudi nekatere čebulnice (česen, tudi okrasne čebulnice), saj v tem času poženejo močne korenine. Ne pozabimo v gredi ohraniti nekaj korenov peteršilja. Ta odlično prezimi in spomladi hitro požene mlade liste. Tako imamo sveži peteršilj stalno na voljo in ni potrebno tako hiteti s setvijo novega v neugodnih pogojih zgodnje pomladi.
Da se izognemo goli zemlji preko zime, jo posejemo s posevki za zeleno gnojenje, pri čemer moramo biti pozorni na kolobar in ustrezno zaporedje rastlin.
Jesen je tudi čas za sajenje sadnega drevja in grmičevja. Sadilne jame pripravimo čim prej, sadimo pa šele takrat, ko listje z drevja že odpade.
Priprava rastlin na prezimovanje
Jeseni rastline še zadnjič oskrbimo (okopljemo, oplevemo, dognojimo, odstranimo obolele in slabotne rastline) in zemljo med njimi pokrijemo z zastirko, da korenine ne bodo zmrzovale. Pred nastopom hujšega mraza rastline poškropimo s čajem iz baldrijana. Značilne prezimne rastline so por, zelje, ohrovt (glavnati, brstični, listnati), motovilec, špinača, blitva, rukula, prezimni radič, zimska solata, drobnjak, zimska čebula). Vse te lahko ostanejo na vrtu preko zime in jih lahko sproti uporabljamo. Zimsko uporabo vrtnin si bomo zelo olajšali, če jih prekrijemo s tunelom ali kopreno ali kako drugo primerno streho (smrekove veje, koruznica, poveznjen zaboj, košara). Del prezimnih rastlin lahko jeseni prenesemo v hladni rastlinjak ali neogrevano toplo gredo. To je posebej primerno za endivijo in različne sorte radiča, ki napravijo jeseni štruce ali glavice.
Jesensko škropljenje
Jeseni škropimo zemljo proti glivicam ali drugim škodljivcem s čajem iz preslice, vratiča in pelina. Če škropimo po goli zemlji, uporabimo nerazredčeni čaj, če po rastlinah, pa razredčenega z vodo v razmerju 1 : 3. Za jesensko škropljenje uporabljamo tudi pripravek iz kravjeka po M. Thun. Škropimo v kombinaciji z gnojenjem s kompostom ali oranjem, tako da pospešimo pretvorbo organskih snovi. S preparatom gnoj iz roga (500) škropimo jeseni pred vsako setvijo ali sajenjem, ker pospešuje rast korenin in prvih poganjkov. Pozno jeseni škropimo z gnojem iz roga tudi zemljo pod sadnim drevjem, takoj po tem, ko smo ga pognojili in okopali.
Vse omenjene preparate ter podrobna navodila za njihovo pripravo in uporabo dobite na društvu Ajda.