Tudi v letošnji jeseni smo se v društvu Ajda Posavje odpravili na ekskurzijo, tokrat v Italijo, v kraj Beano blizu Vidma, in na Goriško. Obiskali smo eno od prvih eko vasi v Italiji, katere ustanovitelj je gospod Enzo Nastati, ki je že več kot trideset let raziskovalec na področju duhovno antropozofske znanosti. Pričel je s prebiranjem Svetega pisma, z evangeliji in svetimi spisi. Seznanil se je tudi z antropozofijo in deli Rudolfa Stajnerja. Je avtor številnih publikacij, ustanovitelj mednarodnega združenja Drevo življenja, osnovitelj homeodinamične metode v kmetijstvu in še kaj.
Na dan našega obiska ga žal ni bilo doma, zato so nas sprejeli njegovi namestniki. Trenutno živi v skupnosti nekaj manj kot trideset ljudi. Posestvo, veliko deset ha, je samooskrbno. V glavnem pridelujejo zelenjavo, žita, sadje, imajo čebele in nekaj živali. Vse to obdelujejo na biodinamičen način in tudi na homeodinamičen način. Homeodinamično pomeni, da se borijo proti plevelu in škodljivcem na homeopatski način s pomočjo biodinamičnih metod. Na njivi je bilo nazorno videti v zelenjavi in soji, da ta metoda deluje, saj skoraj ni bilo plevela. Preizkušajo in žlahtnijo razne nove rastline na prej omenjen način. Pred glavno stavbo imajo lepo urejen vrt, ki prikazuje naše osončje z vsemi planeti in pot sonca v vseh letnih časih. Sodelujejo z univerzo v Padovi.
Veliko delajo na stimulaciji humusa, ki ga v območju korenin obogatijo z zrni različnih glin, preizkušajo rastline z različnimi načini namakanja. Tla so prodnata, deloma kamnita, zato nismo videli nobene parcele brez namakalnega sistema. Na tem posestvu zbirajo vodo s streh in s streh rastlinjakov, v širši videmski pokrajini pa smo videli cel sistem betonskih namakalnih kanalov nad površino zemlje. Veliko delajo na razstrupljanju zemlje in izboljševanju pitne vode. Skrbijo za blagostanje živali na posestvu, v načrtu pa imajo terapevtsko kliniko z antropozofsko medicino.
Stavbe so brez virov onesnaževanja z nizkimi vzdrževalnimi stroški, tako imenovane pasivne stavbe, ki za ogrevanje porabijo zelo malo energije (hlajenje ni potrebno). Tudi svetloba, ki je prihajala skozi posebne oblike oken, je dajala občutek dnevne svetlobe. Glavna stavba, v kateri sta kuhinja in skupinski prostor, je osemkotna – v stilu Gettejevih barv na stenah in stropu – narejena iz lesa ter slame in volne. Na strehi je velika zaloga pitne vode za primer kakšne katastrofe; streha je tudi zaščitena pred raznimi sevanji.
V teh stavbah živita dve skupini po petnajst oseb (raziskovalni inštitut in kmetijska skupina).Imajo pa še prostore za goste in učence šol, ki se usposabljajo pri raznih ekoloških praksah.
Na koncu smo si ogledali še stavbo nadangela Mihaela, ki je narejena še bolj po antropozofskih načelih, ki so nam bila zelo nazorno razložena, saj so nekaterim še vedno nerazumljiva. Kar nekaj ljudi je to stavbo zapustilo predčasno zaradi premočnih energij (po njihovo), ki jih je izžarevala ta stavba.
Po tem ogledu smo se vrnili v Slovenijo v občino Komen, v prelepo kraško vasico Volčji Grad, kjer avtobus ne pripelje kar do hiše, ampak se je treba sprehoditi po ozki vaški ulici mimo kamnitih hiš. Po poti nam je prišel nasproti gospodar biodinamične kmetije Sergej Stancich, po domače pri Kamnarjevih, ki nas je prijazno pozdravil in povabil skozi značilna kraška vrata pod kamnito trikotno preklado. Že sam vhod v zaprto ograjeno kamnito dvorišče, zasenčeno s starimi trtami, nam je dajal videz, da so se tu predniki ukvarjali s klesanjem kamenja. Stancichi so se sem priselili iz Trsta pred trinajstimi leti, ko se je Sergej, kot pravi, naveličal (udobne) službe v banki. Takoj so začeli obnavljati opuščeno kmetijo in se odločili za ekološko kmetovanje, zadnja leta pa so ga nadgradili z biodinamičnim načinom in gostinstvom.. Sredi trde kraške pokrajine obdelujejo pet in pol hektarjev, od tega 1,5 ha vinograda(rdeče vino teran in belo malvazija, teranov liker), ostalo so žita za domače in gostinske potrebe, prehrano kokoši, istrskih ovac in krškopoljskih prašičev. Sin Ivan si ustvarja svoj trop ovac, drugi sin Andrej, ki se je odločil za kuharski poklic, pa z mamo Ivano v kuhinji skrbi za zadovoljstvo gostov, ki so postreženi z izključno domačimi dobrotami. Gospodinja Ivana nam je po prijaznem pozdravu povedala, da je biodinamika njihov način življenja, ki absolutno deluje, še posebej, ko so spoznali, da je dobro škropiti vinograde preventivno pred dežjem, to je običajno pred polno luno. Kot nam je povedal Sergej, škropijo vinograde z bakrom, močljivim žveplom, kalijevim vodnim steklom, pripravki iz morskih alg ter čaji iz preslice in divjega koromača. Poleg teh pripravkov uporabljajo seveda še gnoj iz roga in njihov glavni preparat kremen iz roga, ki jih rešuje v deževnih in jesenskih dnevih, ko primanjkuje sonca. Kot pravi Sergej, pa je v kleti z biodinamično pridelanim grozdjem kletarjenje enostavno, saj ni potrebno nobenih dodatkov, razen minimalne količine žvepla.Vino čaka na drožeh do prvega pretoka. Na koncu obiska pri Kamnarjevih nas je Sergej popeljal še mimo svojih majhnih vinogradov, njive z ajdo, do dveh parcel, kjer v oborah uživajo krškopoljski prašiči. Sergej je, kljub obilici dela na kmetiji, tudi uspešen predsednik Združenja Demeter Slovenija, v katerega smo vključeni kmetje z Demeter certifikatom (znakom najvišje kakovosti v pridelavi hrane).
Pot nas je nato vodila mimo Ajdovščine na najvišje vinogradniško področje na Planino k biodinamičnemu vinogradniku Zmagu Petriču. Na vrhu hriba stoji ogromna moderna klet s posebno arhitekturo, ki je bila za nekatere malo drugačna. Gospodar nam je povedal, da je to iz birokratskih razlogov, saj je čakal dolgih sedem let, da je lahko postavil klet v opuščeno pokrajino, ki je sedaj z njegovimi na novo posajenimi vinogradi ponovno zaživela. Pred leti je pokupil zaraščene parcele, ki so bile nekoč vinogradi, jih očistil in na novo zasadil z dvanajstimi sortami trt na površini dvanajst hektarjev. Zelo smo bili presenečeni, v kakšnem skalovju in grmovju mu je to uspelo. Že naziv njegovih vin Gverila pomeni, da je Zmago že celo življenje gverilski borec. Med drugim je tudi zelo uspešen podjetnik, ki je začel skoraj iz nič in ima danes med šestdeset in sto zaposlenih delavcev.
Ko smo prišli v večnadstropno klet, nas je osupnila urejenost, še posebej pa funkcionalnost kleti. V srednjem delu kleti so vina skladiščena v inoks cisternah, v spodnji kleti, devet metrov pod površjem, pa zorijo vina v lesenih sodih. Za arhivska vina ima izkopan 25 m dolg tunel v živo skalo s stalno temperaturo osem stopinj; po kapnikih pa pronica voda in daje kleti še poseben čar.
Ob degustaciji Petričevih vin smo občutili vso polnost, ki jo lahko imajo biodinamično pridelana vina. Čeprav Zmago sicer nima domačih priznanj, so pa njegova vina zelo cenjena kar v trinajstih državah. Njegova vina zorijo na drožeh, brez vsakršnih umetnih dodatkov pri vretju mošta.
Tako smo člani društva Ajda Posavje odhajali v trdno noč proti domu z zelo lepimi vtisi o biodinamičnem načinu kmetovanja, kar nam daje navdih pri našem delu.