Več veveričk v šolo!

Pomlad 2009,
letnik V, številka 1

Godi Keller

Ljubljana, 8. marec 2009

Ko sem bil star osem let, nisem več hotel jesti. Takrat je zdravnica mislila, da bi me bilo dobro peljati na zrak. Predstavljala si je, da boljši zrak prinaša tek. V Švici, od koder prihajam, je dober zrak v višavah in tako so me poslali v otroško okrevališče visoko v Alpah. Razumljivo je, da je bilo prehranjevanje glavni del terapije. Vse se je merilo v kilogramu otroškega maščevja. Moj prispevek k temu je ostal neznaten.

Preberite več Več veveričk v šolo!

Biodinamika in znanost

Pomlad 2009,
letnik V, številka 1

Matjaž Turinek
univ.dipl.inž.kmet.

Biodinamika in znanost je tema, s katero se intenzivneje ukvarjam v zadnjem letu in pol. Večina izmed vas verjetno pozna biološko dinamičen (BD) način kmetovanja, za znanost pa je prav gotovo že vsak slišal. Kaj je torej potrebno, če se želimo lotiti iskanja stičnih točk teh dveh pojmov oziroma področij? Najprej zagotovo razvoj razumevanja, kaj pojma BD kmetovanje in znanost sploh pomenita.

Preberite več Biodinamika in znanost

Poezija ostane naš prijatelj vse življenje

Zima 2008,
letnik IV, številka 4

Obstaja mnogo permutacij spomina. Ena temelji na ritmu. Winston Churcill je bil pri devetih letih za svojo mater veliko razočaranje. Ni sodeloval pri poku, bil je prepirljiv in je jecljal. Toda nekega dne mu je njegov učitelj predstavil  Macaulayeve pesmi ‘Balade starega Rima’  in svojega učenca vzpodbudil, da se jih nauči na pamet. Churchill si je zapomnil vseh 1200 vrstic in jih nato na materini družabni prireditvi, v njeno  veliko zadovoljstvo, recitiral. Takrat je spoznala, da ji lahko njen sin pomeni tudi kaj več kot le sramoto. Verjetno  ni potrebne dosti domišljije, da bi lahko uvideli povezavo med Macaulayevimi razgibanimi verzi in Churchillovimi govori britanskemu narodu v najtežjih časih druge svetovne vojne.

Preberite več Poezija ostane naš prijatelj vse življenje

Kaj je biodinamika? 1. del

Zima 2008,
letnik IV, številka 4

Biodinamika je način kmetovanja, ki temelji na konceptu življenjskih sil. Te sile delujejo v naravi in prinašajo ravnotežje in zdravljenje. Biodinamično kmetovanje se ravna po navodilih, ki jih je v svojih osmih predavanjih leta 1924 podal avstrijski znanstvenik in filozof, Rudolf Steiner. Ta predavanja je imel na ‘Poljedelskem tečaju’ in so bila odziv na opažanja kmetov, da je obdelovalna zemlja vse bolj izčrpana, in da se zdravje in kvaliteta pridelkov in živine po uporabi kemičnih gnojil slabša. Tako je bilo biodinamično kmetovanje prvo ‘organsko’ ali ekološko kmetovanje, ki se je razvilo kot alternativa kemičnemu poljedelstvu.

Preberite več Kaj je biodinamika? 1. del

Celoten članek

Vzpon mladostniške kulture in njene posledice za vzgojo

David L. Brierley

– I –

Prvi del: 1875–1919

V dvajsetem stoletju smo videli vzpon mladostniške kulture, ki ima v družbi danes na marsikaterem področju vodilno vlogo. To se pozna na novi kupni moči mladostnikov in na oblikovanju starostne skupine z lastnimi navadami, pravicami in zahtevami. V prejšnjem stoletju je Amerika napovedovala prevrednotenje mladosti. In John Lennon (rojen leta 1940) je tako prikladno izrekel v svojem intervjuju leta 1966: “Amerika je bila v domišljiji ljudi vedno velik prostor za mlade. Imela je najstnike, medtem ko so drugod po svetu imeli le ljudi.” Pred prvo svetovno vojno je bila družba prisiljena priznati, da je zveza med otroštvom in odraslostjo nekaj, kar je preživelo. Ideja, da otroštvu sledi obdobje odraslosti,  je bila  za vedno zavržena. “Kritični trenutek”, s svojimi hitrimi spremembami razpoloženja in stalnim razumskim nemirom, o katerem je nekaj stoletij prej govoril Jean-Jacques Rousseau, je dobil  svojo identiteto. Rousseau je v svojem delu Emile v obdobju odraščanja prepoznal nagnjenost k pretiravanju in prišel do zaključka, da bi bilo potrebno obdobje med otroštvom in odraslostjo podaljšati in da bi bilo nujno začeti vzgajati tudi mladino. Do leta 1870 so Rousseaujeva priporočila že upoštevali. Predlagal je globjo obliko vzgoje, ki bi puberteto priznala kot pomembno obdobje v življenju. Zapisal je: “To so sanje ali nočna mora, nebesa ali pekel. Obdobje, ko se šolanje po navadi zaključi, je ravno čas, ko bi se moralo začeti.”

Preberite več Vzpon mladostniške kulture in njene posledice za vzgojo

Kaj se dogaja s čebelami?

Jesen 2008,
letnik IV, številka 3

Leta 1923 je Rudolf Steiner v svojih predavanjih gradbenikom v Goetheanumu omenil, da bi znale začeti v obdobju 80 do 100 let čebelje družine izumirati! Njegovo občinstvo je to sprejelo s skepso, med njimi tudi zelo znani in izkušeni čebelarji. Toda leta 2006, 83 let po tem predavanju, so iz ZDA prišla prva poročila o nepričakovanih motnjah v čebeljih družinah. O izvoru tega nenavadnega sindroma, ki se je odtlej razširil po vsej Evropi, še vedno z veliko vnemo razpravljajo. Raziskujejo različne vrste možnih vzrokov, med njimi povečano uporabo pesticidov, toplo gredo, gensko spremenjene organizme in elektromagnetsko sevanje anten mobilnih telefonov. Popolnoma jasno je, da je število čebeljih družin zdesetkano. Sindrom, zelo drugačen od drugih bolezni, s katerimi se sicer okužijo čebele – kot na primer okužba s pršico varoa, se pojavi takrat, ko cele kolonije čebel nenadoma izginejo.

Preberite več Kaj se dogaja s čebelami?

Ni dovolj reči “Žal mi je”

Poletje 2008,
letnik IV, številka 2


Kako pomagati otrokom, da se naučijo sočustvovati, se soočati s posledicami, se opravičiti?

Predstavljajte si, da ste stari sedem let in ste v gozdu blizu šole pravkar lep čas gradili najlepši grad na svetu. Stene so tako visoke kot najvišje drevo in trdne kot gora; strop je pobarvan z nebesno modrino; globina jarka presega vašo višino, v njem je vse polno krokodilov. Nobenemu zmaju ali velikanu ali sovražni vojski ne bo uspelo ogroziti te dobro oblikovane trdnjave. Nato se podaste na roparski pohod po svetu, da bi s seboj pripeljali princesko ali dve. Ko se vrnete, z grozo opazite, kako vaš sošolec ravno vleče stran del vaše stene, da bi naredil svoj grad, drugi pa zakoplje vanj in uniči tisto, kar je od njega še ostalo. Planete v jok in stečete k učiteljici, ki oba sošolca pokliče k sebi in zahteva od njiju, da se opravičita.

Preberite več Ni dovolj reči “Žal mi je”

Ročna dela in razvoj možganov

Pomlad 2008,
letnik IV, številka 1

Inteligenca rok

Svobodna gibljivost rok in dlani

V nekem znanem ortopedskem učbeniku je človeška roka poimenovana kot “najbolj diferenciran premičen organ, kar jih sploh obstaja” (Debrunner 1983, str. 365). Roka je, kot lahko preberemo na nekem drugem mestu, “biomehanično gledano, gotovo najbolj zapleten del telesa” (Reill 1999, str. 62). Dejansko ni nobenega drugega organa, s katerim bi lahko kakšno živo bitje opravljalo toliko različnih gibov, kot jih lahko izvaja človek s svojimi rokami.  Pri velikem številu teh različnih gibanj so udeležene tudi celotne roke (ne le dlani). Tedaj so gibi rok in dlani razširjena celota. (Jeannerod 1994, str. 535).

Preberite več Ročna dela in razvoj možganov

Ustvarjanje skupnosti

Pomlad 2008,
letnik IV, številka 1

Iz Anton Kimpfler:
Das Ereignis der Gemeinschaft

VI. poglavje: Postati človek z nasprotnikom – zopernikom

Pri poizkusu določevanja poti, po kateri človeštvo koraka naprej, pride na plano veliko zla, ki se skriva v nas. In tega zla nikakor ne bomo premagali, če ga ne bomo poimenovali po njegovem pravem imenu. Kdor hoče biti realist, ta mora resno jemati tudi tista bitja, ki delujejo na luciferski in ahrimanski način. To velja za vsako posameznikovo duhovno prizadevanje, še bolj pa za soočanja v skupini. Teh demonskih sil se moramo zavedati, da tako nimajo vedno lažjega dela z nami.

Preberite več Ustvarjanje skupnosti