Celoten članek

Dostojanstvo živali

Pomlad 2015,
letnik XI, številka 1

dr. Maja Kolar

Kmetijska konferenca 2015

Vsakoletne konference mednarodnega biodinamičnega gibanja, ki poteka v mesecu februarju na Goetheanumu v Dornachu, se je letos udeležilo približno 700 kmetov, proizvajalcev in trgovcev iz 37 različnih držav. Temeljni poudarek tokratnega srečanja je bila etična in ekonomsko trajnostna reja živali. Kako živalim pomagati umreti na dostojanstven način?

V industrijskem kmetovanju žival postane predmet in izgubi svoje dostojanstvo, kar postavlja živinorejo na slab glas. Vodenje živinoreje se danes sooča z resnimi izzivi. Kakšen je naš etični odnos do živali, kako razumemo njihovo bistvo, naravo, poslanstvo? Kako jih vključiti na kmetijo v vsakodnevnem življenju? Prispevek domačih živali je v mnogih pogledih nenadomestljiv. Pri celostnem kmetovanju, kot je biodinamično, pa živali (govedo, prašiči, perutnina) ne smejo manjkati. Pri reji je pomembno, da jih razumemo v njihovi enostranskosti in popolnosti. Živali mešajo čustva in sočutje, ampak samo usposobljena senzibilnost lahko brez sentimentalnosti prepozna, kaj potrebujejo govedo, prašiči ali perutnina. Če bomo z živalmi ravnali odgovorno, lahko z njimi vzpostavimo partnerstvo šele takrat, ko ob njih človek spozna tudi samega sebe.

Etika zakola je postala eno od osrednjih vprašanj. Udeleženci so se strinjali, da naj se rojstvo in smrt živali zgodi blizu kmetije. Predstavljene so bile tudi mobilne klavnice. Zelo nazorno nam je tradicionalne severno indijanske obrede pri iskanju slovesa z bizoni pokazal Devon Strong, kmet iz Kalifornije. Zaigral nam je na boben, narejen iz bizonjega usnja, in zapel tradicionalno pesem. Razložil nam je, da žival na usmrtitev pripravlja več dni in ko pride tisti dan, ni prisotnega nobenega strahu ali jeze, temveč se žival poslovi v miru in dostojanstveno. V spomin na svoje umrle bizone nosi jakno, ki jo krasijo čopi dlak vsake živali, ki jo je usmrtil na svoji kmetiji. Predstavljeni so bili še številni drugi primeri harmonije med človekom in živalmi.

Strinjali smo se, da namenska reja živali zahteva velik trud in vse manjši gospodarski dobiček. Za nadaljnji razvoj biodinamične živinoreje smo prišli do naslednjih zaključkov: živali sodijo v kmetijstvo, njihov gnoj, ne mineralno gnojilo, naredi pokrajino navdihujočo, dodatno bi bilo potrebno razširiti trajnostno kmetovanje v smislu, da so živali v stiku z ljudmi, ki pridejo na kmetijo. Pokazalo se je veliko zanimanje za vključitev živali tudi na vrtnarije, parke in na urbane vrtove. Pripeljati je potrebno živali bliže ljudem, da postanejo del človeške skupnosti. Če človek ukroti žival, žival ukroti človeka. S svojo sposobnostjo za razvoj duhovnosti je bil človek nekako zadolžen za odgovornost do živali. ‘Prosim, ukroti me,’ je rekla lisica Malemu princu. To bi lahko pomenilo nekaj takega kot ‘ prosim, vključi me v svoj kulturni razvoj’. Ostaja pa vprašanje, ali smo danes v tej družbi to sposobni doseči.

Osrednja tematika prihodnje konference bo Zemlja – globalni vrt. Negovanje in aktiven odnos do narave, vrt kot individualen in unikaten prostor za nahranitev duše in ponovnega vzpostavljanja medgeneracijskih odnosov.

Vaš komentar