Leta 2013 sva dobila zemljo, na kateri so se tekom 50 let zaradi podtalnice naredili trije požiralniki. Na spodnji strani zadnjega udora zemlje sem zorala njivo. Drugo leto je na njivi zraslo okoli 50 sejancev jabolk. Razmišljala sem, zakaj so se pojavili prav na tej zemlji in v takšni količini. Saj vem, da v naravi na 1000 semen vzkali le eno drevo.
Leta 2013 sva dobila zemljo, na kateri so se tekom 50 let zaradi podtalnice naredili trije požiralniki. Na spodnji strani zadnjega udora zemlje sem zorala njivo. Drugo leto je na njivi zraslo okoli 50 sejancev jabolk. Razmišljala sem, zakaj so se pojavili prav na tej zemlji in v takšni količini. Saj vem, da v naravi na 1000 semen vzkali le eno drevo.
Kako je to mogoče ravno na tej njivi? Po daljšem premišljevanju sem ugotovila, da zemlja rabi korenine, da jo bo skupaj držala koreninska gruda in s tem preprečila udore odnašanja zemlje. A še vedno nisem prišla do odgovora, kako da so sejanci zrasli na njivi. Žal mi jih je bilo v jeseni podorati. Zato sem jih izkopala in po oranju prenesla nazaj na rob njive na razdalji 5 metrov, da bo na parceli tudi sadovnjak. Ker se že deset let trudim, da bi obdržala stare sorte jablan in jih tudi sama cepim, sem bila sadik zelo vesela, saj jih zraste zelo malo. Še zelo veliko sort jabolk je, ki jim grozi izginotje vrste.
Po dolgem premišljevanju sem prišla tudi do tega odgovora. Dala mi ga je moja krava Roža, ki je bila jalova in je vsak dan pojedla pol vedra jabolk.
Preizkus, ali je krava breja, naredimo tako, da namočimo v njen urin pšenico in če ne vzkali, pomeni, da bo krava telila. Če pa pšenica zraste, pa krava ne bo telila, je jalova. Ker pa naša krava Roža to leto ni bila breja in je vsak dan jedla jabolka, saj jih je bilo to leto izredno veliko, so šla skozi njeno prebavo semena jablan. Semena, ki se niso prebavila, so vzkalila. Vem, da sejanec jabolka tudi zraste, če jabolka namočimo za kis in gredo skozi fermentacijo. Ko kis odcedimo in ostanke damo na kompost, vzkalijo sejanci jablan. Pri hruškah ni tako. Na tak način sem vsako leto dobila nekaj sadik. V kravjem vampu je prav tako vrenje.
Marsikatero seme mora iti skozi prebavo živali, da lahko vzkali. Hruške – skozi ptičjo prebavo.
Ker krava ni bila breja, so lahko semena vzkalila iz gnoja – komposta krave, ki ne bo telila.
Dobri ljudje so mi pomagali ograditi sadovnjak. Jeseni sem od dobre ženske dobila dvometrsko mrežo, ki ji je ostala od vrtne ograje. Ahacijeve kole pa sem dobila od novega lastnika Rekarjeve zemlje, ker sem mu svetovala, kako naj dela z Rekarjevo domačijo. Posejala sem mu njivo pire, za zahvalo sem dobila kole za nov sadovnjak, da ga ne bo uničila divjačina.
Sadno drevje je dobilo v Evropi pri prehrani ljudi velik pomen. V stoletju, ko je sredi junija padel sneg po celi Evropi in je vse žito poleglo ter ni dozorelo, je bila velika lahkota, saj ni bilo žita. Tisti čas je tudi moj prapraded umrl s travo ustih, ko je iskal žito za sejanje in je med potjo umrl. Takrat je Napoleon dal ukaz, da mora vsak moški, ki se želi poročiti, zasaditi 33 dreves za hrano družini. Sadje so tudi sušili, ker zdrži več let, če je dobro shranjeno. Marija Terezija je dala ukaz, da se mora ob poti zasaditi sadno drevje, da ga lahko jedo in nabirajo tudi reveži. S tem se je preprečilo množično umiranje ljudi zaradi lahkote. Moj praded je bil tudi sadjar in imeli smo zelo veliko dobrih jabolk in hrušk, ki so zaradi starosti preminula. Meni jabolko zelo veliko pomeni, saj smo med drugo svetovno vojno preživeli na račun sadja. Drugega ni bilo v shrambi kot suho sadje. Vojna leta je sadje dobro obrodilo. Upam, da se ti hudi časi nikdar več ne ponovijo. Zato se zahvaljujem naravi, da mi je pomagala pri ohranjanju sadnih vrst, ki jim grozi izginotje. Stare vrste so odpornejše, ker so preživele več sto let.