Ajda Goriška ima pod svojim okriljem tudi sekcijo za vinogradništvo in vinarstvo, ki šteje pet članov, vendar je kljub temu zelo pomembna, saj je toliko kot članov tudi certificiranih vinogradniških kmetij na Primorskem.
Delo v vinogradu in v kleti po principih biodinamike je dokaj specifično. Še posebej je zahtevnost večja pri večjih površinah. Pri klasični pridelavi vinogradniki škropijo z raznimi sistemiki, ki jih ponuja »sodobna« kemijska industrija. Ti pripravki ne delujejo samo kontaktno in preventivno, ampak prodrejo v limfo rastline. Na ta način je njihovo delovanje daljše, tudi 14 dni in več. Po tem času naj bi se delovanje sistemikov zmanjšalo. Gotovo pa je, da se škropivo ne razgradi v celoti, ampak ostane v trti grozdju, okoliških rastlinah in zemlji. Škropljenja s sistemiki opravljajo v obdobju najbolj intenzivne rasti, ker je takrat ob neugodnem vremenu možnost okužbe največja. Ostanki škropiva pa se nekontrolirano spuščajo v podtalnico, v bližino vodotokov ali pa morda v kanalizacijo. Če pa za škropljenje ne uporabljamo vseh novodobnih pripravkov, je potrebno delo v vinogradu zastaviti popolnoma na novo. Tudi naši očetje in »nonoti« niso uporabljali sistemikov. Moj oče je povedal, da so v času njegove mladosti škropili le trikrat do štirikrat letno. Sprašujem se, zakaj se danes običajno škropi od sedemkrat pa tudi do dvanajstkrat letno.
Prepričan sem, da je do povečanja škropljenja prišlo zaradi pretiranega gnojenja. Obilno gnojenje pa je posledica težnje, da bi bil pridelek večji. V 70-ih letih prejšnjega stoletja so začeli postavljati vinograde s prostovisečo vzgojo (t.i. casarsa). Pri tej vzgoji so pridelki bistveno večji in tudi manj kvalitetni. Trte imajo zaradi velike obremenitve manjšo lastno odpornost, zato so vinogradniki prisiljeni večkrat škropiti ali pa uporabljati močnejše pripravke.
Gnojenje s komposti in zeleno gnojenje veliko pripomoreta k zdravju rastlin. Rast se umiri in trte postanejo same po sebi odpornejše na bolezni. Ob stalni uporabi sodobnih škropiv namreč oslabi tudi imunski sistem trt. To sem ugotovil, ko sem pred leti pričel obdelovati sosedov vinograd. Škropil sem ga enako kot svojega, vendar je bil v sosedovem napad bolezni tako močan, da pridelka sploh ni bilo. V mojem vinogradu se oidij sploh ni pojavil. Vinograda sta narazen samo sto metrov, kar pomeni, da imata enake klimatske pogoje.
Podoben značilen primer je iz leta 2014, ki je bilo zelo deževno, kar je tudi za vinogradnike problem. Kmetje s klasično pridelavo so imeli velike težave zaradi napada gnilobe. Pridelovalci iz naše sekcije smo imeli teh težav bistveno manj. Škropljenje s 501 očitno zelo dobro deluje v hladnejših in mokrih letih.
Kot ste iz zapisanega lahko ugotovili, imamo ob srečanjih veliko tem za razpravljanje, seveda pa si izmenjamo tudi svoje izkušnje. Naših srečanj se udeležuje tudi dosedanja predsednica društva Ajda Goriška, Greta Sorta, in seveda Franka Ozbič. Dolgoletne izkušnje Ozbičeve so vedno dobrodošle, ima pa tudi še veliko novih idej s področja biodinamike. Z njeno vzpodbudo in pomočjo smo pripravili kar nekaj novih pripravkov, ki jih uporabljamo v biodinamični pridelavi. Za vinogradnike sta še posebej pomembna baker iz roga in žveplo iz roga.
Kot vidite, nam dela ne bo zmanjkalo in tudi idej je še veliko. Narava pa poskrbi, da niti dve leti nista enaki.
Zmago Petrič je predsednik sekcije za vinogradništvo in vinarstvo pri Ajdi Goriška.