Svitanje

Govoriti resnico v času vsesplošnih prevar

Pomlad 2010,
letnik VI, številka 1

Richard Phethean

Govoriti resnico v času vsesplošnih prevar je revolucionarno dejanje.
George Orwell

Iskalec resnice ali znanja se trudi najti resnico,
in ni povezan z vsesplošnim mnenjem,
ampak z nezastrtim in neutrudnim hrepenenjem poleti v višino,
dokler ne dojame bistva stvari.
Platon

Iskanje resnice je pot, ki ni nikoli dokončana. Ali lahko ‘resnico’ sploh najdemo? En sam človek gotovo nikoli ne more v celoti dognati resnice o vesolju. Lahko pa ima bolj ali manj resnične misli, zaznave ali navdihe, ki so bodisi blizu resnice ali z njo v protislovju. V povezavi s tem je Rudolf Steiner v svoji knjigi Poznavanje višjih svetov kot prvi pogoj za zdrav odnos do resnice priporočil, da zavzamemo takšno držo, da smo do resnice dovzetni. Z drugimi besedami, uspeh imamo, če smo dovolj fleksibilni, da svoj pogled premikamo tako, da stvari vidimo iz različnih zornih kotov. To nas bo pripeljalo bliže resničnosti, kot da vztrajamo pri enem samem stališču. To pa od nas zahteva, da se odpremo tudi takim stališčem, ki so drugačna od naših. Včasih pomaga, če razmislimo o stališču, ki je točno nasprotno našemu.

Preberite več

Živali na kmetiji

Pomlad 2010,
letnik VI, številka 1

Aci Urbajs

Ustvarjanje vezi

Seveda govorim o domačih živalih, čeprav so podtalni organizmi, ki živijo v zemlji: deževniki, pajki, stonoge, mikrobi, krti … na prvem mestu, z 10 tonami na mojo kmetijo in konji s svojo 1,2 tono so pravi poraženci. Tukaj se poraja dvom, če sploh rabimo domače živali na kmetiji ali pa so očem prikrite živalce dovolj.

Preberite več

Zgodba jeseni

Jesen 2009,
letnik V, številka 3

Drago Purgaj

Jesen je čas, ko nas narava obdari s svojimi dobrotami. V tem času nas na kmetiji obišče največ ljudi in čeprav je med njimi veliko starih znancev, je vsaka jesen vsaj malo drugačna. Vsaka ima svoje značilnosti, prednosti in slabosti. Ob dobrinah, ki nam jih daje narava, se torej tudi srečujemo in tkemo vezi. Pogovori, ki se razvijejo, so bodisi vljudnostne narave ali pa kritike vredne objave. Iz vseh pa se razvije zgodba, ki daje času njegov pomen.

Preberite več

Rudolf Steiner in kmetijski tečaj

Poletje 2009,
letnik V, številka 2

prof. dr. med. Peter Selg
predstojnik Inštituta Ite Wegman za
antropozofske temeljne raziskave

Koberwitz, binkošti 1924

‘Kmetijski tečaj’ je potekal v težkih časih, gledano tako iz političnega kot tudi socialnega in kulturnega vidika, šest mesecev po prvem poskusu državnega udara Adolfa Hitlerja. V letih po prvi svetovni vojni z vsemi njenimi nerazrešenimi problemi in predpostavkami je bila brezposelnost v Nemčiji in v srednji Evropi visoka, življenjski pogoji pa zapleteni. Veliko ljudi je bilo na robu katastrofe. Avtor opisuje dogodek v Koberwitzu kot ponoven začetek na robu prepada, zdravilen impulz za področja narave in človeka.

Preberite več

Biodinamika in znanost

Pomlad 2009,
letnik V, številka 1

Matjaž Turinek
univ.dipl.inž.kmet.

Biodinamika in znanost je tema, s katero se intenzivneje ukvarjam v zadnjem letu in pol. Večina izmed vas verjetno pozna biološko dinamičen (BD) način kmetovanja, za znanost pa je prav gotovo že vsak slišal. Kaj je torej potrebno, če se želimo lotiti iskanja stičnih točk teh dveh pojmov oziroma področij? Najprej zagotovo razvoj razumevanja, kaj pojma BD kmetovanje in znanost sploh pomenita.

Preberite več

Kaj je biodinamika? 1. del

Zima 2008,
letnik IV, številka 4

Biodinamika je način kmetovanja, ki temelji na konceptu življenjskih sil. Te sile delujejo v naravi in prinašajo ravnotežje in zdravljenje. Biodinamično kmetovanje se ravna po navodilih, ki jih je v svojih osmih predavanjih leta 1924 podal avstrijski znanstvenik in filozof, Rudolf Steiner. Ta predavanja je imel na ‘Poljedelskem tečaju’ in so bila odziv na opažanja kmetov, da je obdelovalna zemlja vse bolj izčrpana, in da se zdravje in kvaliteta pridelkov in živine po uporabi kemičnih gnojil slabša. Tako je bilo biodinamično kmetovanje prvo ‘organsko’ ali ekološko kmetovanje, ki se je razvilo kot alternativa kemičnemu poljedelstvu.

Preberite več

Kaj se dogaja s čebelami?

Jesen 2008,
letnik IV, številka 3

Leta 1923 je Rudolf Steiner v svojih predavanjih gradbenikom v Goetheanumu omenil, da bi znale začeti v obdobju 80 do 100 let čebelje družine izumirati! Njegovo občinstvo je to sprejelo s skepso, med njimi tudi zelo znani in izkušeni čebelarji. Toda leta 2006, 83 let po tem predavanju, so iz ZDA prišla prva poročila o nepričakovanih motnjah v čebeljih družinah. O izvoru tega nenavadnega sindroma, ki se je odtlej razširil po vsej Evropi, še vedno z veliko vnemo razpravljajo. Raziskujejo različne vrste možnih vzrokov, med njimi povečano uporabo pesticidov, toplo gredo, gensko spremenjene organizme in elektromagnetsko sevanje anten mobilnih telefonov. Popolnoma jasno je, da je število čebeljih družin zdesetkano. Sindrom, zelo drugačen od drugih bolezni, s katerimi se sicer okužijo čebele – kot na primer okužba s pršico varoa, se pojavi takrat, ko cele kolonije čebel nenadoma izginejo.

Preberite več

Ustvarjanje skupnosti

Pomlad 2008,
letnik IV, številka 1

Iz Anton Kimpfler:
Das Ereignis der Gemeinschaft

VI. poglavje: Postati človek z nasprotnikom – zopernikom

Pri poizkusu določevanja poti, po kateri človeštvo koraka naprej, pride na plano veliko zla, ki se skriva v nas. In tega zla nikakor ne bomo premagali, če ga ne bomo poimenovali po njegovem pravem imenu. Kdor hoče biti realist, ta mora resno jemati tudi tista bitja, ki delujejo na luciferski in ahrimanski način. To velja za vsako posameznikovo duhovno prizadevanje, še bolj pa za soočanja v skupini. Teh demonskih sil se moramo zavedati, da tako nimajo vedno lažjega dela z nami.

Preberite več

+ Več člankov