Članki za junij 2015

[celoten članek] Waldorfsko gibanje v Vipavski dolini

junij 2015

Poletje 2015,
letnik XI, številka 2

Urška Dugulin, Darja Brecelj

‘Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši …’ Takole odmeva iz našega vrtca Zlata ptica, ki mu z otroki pravimo kar gnezdece. V njem se trenutno druži 14 otrok, z začetkom naslednjega šolskega leta pa bo v gnezdecu pelo že 19 ptičic.

» Več: [celoten članek] Waldorfsko gibanje v Vipavski dolini

[celoten članek] Spoznavni izlet

junij 2015

Poletje 2015,
letnik XI, številka 2

Anja Bošnjak

Bodoči dijaki waldorfske gimnazije

Če si pravi za waldorfsko šolo, moraš biti vedno pripravljen na dogodivščine. Prvo takšno priložnost so dobili bodoči dijaki na pohodu po tigrovski poti. Na nas sicer niso prežali tigri, so pa tamkaj med obema vojnama bili bitke za svojo domovino Tigrovci. Organizirane skupine Slovencev in Hrvatov, ki so delovale protifašistično in branile Trst, Istro, Gorico in Reko (TIGR) z okolico.

» Več: [celoten članek] Spoznavni izlet

Rdeča, rumena, modra

junij 2015

Poletje 2015,
letnik XI, številka 2

Liliana Benić Drobac

Rumena barva je svetloba, ki jo je nekoliko udušila tema. Modra pa nastane iz teme, ki jo nekoliko oslabi svetloba.
Johann Wolfgang von Goethe

Goethejeva teorija barv temelji na tem, da je svetloba homogena in da se barva ustvari samo s prisotnostjo teme. Za njega je temina bistvena komponenta barve. Goethe ni želel razumeti objektivne stvarnosti, ki jo je proučevala Newtonova fizika in je trdila, da so vse barve vsebovane v beli svetlobi ter da je tema le odsotnost svetlobe.

» Več: Rdeča, rumena, modra

Poletje za vrtnarjenje v naravi, zima za nego v razredu

junij 2015

Poletje 2015,
letnik XI, številka 2

David L. Brierley

Vrtnarjenje – tiho veselje

Mestni prebivalec morda gleda na vrtnarjenje kot na nekakšno opravilo, kot neskončno vrsto dolžnosti. Toda pravi vrtnar se predaja rastlinskemu svetu, ki nemo raste v tej s hrupom obsedeni družbi. Zemlja se vrti okoli svoje osi s hitrostjo 17.000 km/uro in okoli sonca s hitrostjo 107.218 km/uro … nemo. Pri rastlini na rast ne gledamo kot na nekaj nepretrganega.

» Več: Poletje za vrtnarjenje v naravi, zima za nego v razredu

Perspektiva znanosti

junij 2015

Poletje 2015,
letnik XI, številka 2

Samo Simčič

Okrog leta 1900 je znanost začela z eksperimentom razstavljanja materije, v upanju, da bo razkrila njeno bistvo in njen izvor. Do sredine stoletja je prodrla v ‘nefizični’ svet, ki ni več materialen in ki ga ni več mogoče označevati s pojmi iz fizičnega sveta. Zanj se pogosto uporabljajo le primerjave in domneve, ki se lahko zaradi dinamike nenehno spreminjajo.

» Več: Perspektiva znanosti

[celoten članek] Starejši in modrejši

junij 2015

Poletje 2015,
letnik XI, številka 2

Darovi naših starih

Članek, ki je pred vami, je izsek iz radijskega pogovora med urednico revije Lilipoh, Christy Korrow, in ameriškim domorodcem, zdravilcem in naturopatom Phillipom Cloudpilerjem, ki ju je gostil Glenn Brooks na KRXA v Montereyu, Kalifornija.

» Več: [celoten članek] Starejši in modrejši

Kako ujeti sončno svetlobo poletja

junij 2015

Poletje 2015,
letnik XI, številka 2

Fanika Jeromel

Konec maja, junija in še v začetku julija je glavna sezona nabiranja zelišč. V tem času je največ zdravilnih moči zbranih v nadzemnih delih rastlin: v steblih, listih in cvetovih. Nabrali in posušili bomo smrekove vršičke, liste breze, bezgove in lipove cvetove, liste mete in melise, materino dušico, kamilico, pelin, ognjič, origano, slez in številne druge. Vse to bomo potrebovali, ko bomo pripravljali čaje ali čajne mešanice za hladne jesenske dni. Ne pozabimo pripraviti tinkture materine dušice ter sirupov iz smrekovih vršičkov, lučnika in trpotca.

» Več: Kako ujeti sončno svetlobo poletja

[celoten članek] Demeter se je vrnila v Slovenijo

junij 2015

Poletje 2015,
letnik XI, številka 2

Breda Medvešček

Potem ko je zaradi prenehanja delovanja Zavoda Demeter Slovenija že kazalo, da bodo slovenski pridelovalci, ki pridelujejo in tržijo živila najbolj priznane in cenjene blagovne znamke, morali spet pod okrilje katere od tujih Demeter organizacij, so se končno le sestavili vsi koščki sestavljanke, ki so jih s težavo zbirali skupaj slovenski demetrovci. Moralna podpora in strokovne spodbude predstavnikov mednarodnih organizacij (Demeter International, IBDA, Sekcija za kmetijstvo Goetheanum) so jim prišle še kako prav. Vaje v strpnosti in vztrajnosti bi lahko rekli pripravam na ponovno združitev vseh slovenskih biodinamičnih pridelovalcev in predelovalcev ter tudi trgovcev in strokovnjakov v organizacijo, ki naj bi poleg opravljanja pomembnih nalog doma predstavljala slovensko biodinamično kmetijstvo v veliki mednarodni družini Demeter licencirancev.

» Več: [celoten članek] Demeter se je vrnila v Slovenijo