letnik XIII

Celoten članek

Poučevanje kemije na waldorfski srednji šoli

Ksenija Klopčič

Pogovor z gostujočim predavateljem Andersom Hoierjem

Anders Hoier, ki je od leta 1976 aktiven član waldorfskega gibanja, se je rodil na Danskem. Bil je razrednik in predmetni učitelj na srednji šoli, kjer je učil predvsem kemijo, biologijo in fiziko. Od leta 2006 je gostujoči učitelj na Waldorfski šoli Ljubljana. V zadnjih 25 letih predava tudi v seminarjih za waldorfske učitelje na Danskem, v Sloveniji, Hrvaški in nekaterih drugih deželah.Zanima ga predvsem, kako poučevati naravoslovje na waldorfskih šolah danes.

Preberite več

Nekaj misli o starejših otrocih v vrtcu

Jill Taplin Marina Nuvak

Ali lahko govorimo o tem, kako zadostiti potrebam večjih otrok v vrtcu?

Januarja 2016 nas je na konferenci SWEYG šolski inšpektor Martin Bradley, ki pozna waldorfske vrtce v Angliji, vprašal, kakšen napredek pričakujemo pri starejših otrocih v vrtcu.

Pogosto preživijo otroci dve ali tri leta v starostno mešanih skupinah, v istem okolju, z isto opremo in na voljo so jim iste dejavnosti. Vzgojitelj lahko v tem okolju v praksi opazuje, kako otroci skozi svoje vrtčevsko obdobje na nov način prevzemajo že znana opravila. Odnos vzgojitelja do šestletnega otroka se spreminja, saj pričakovanja do šestletnika niso enaka kot tista pri tri-, štiri- ali petletniku. Da bi bilo zadnje leto v vrtcu za večje otroke hranljivo, se morajo odrasli zavedati, v kakšnem prehodnem obdobju so otroci in skladno s tem tudi delovati.

Preberite več

Celoten članek

Zdravljenje po meri človeka

Dinko Raffanelli, dr.med., infektolog Breda Pavlovič

V prvih desetletjih 20. stoletja je bilo v Evropi vedno več železniških prog, elektrika in druge dobrine tehnologije so postajale vedno bolj dostopne. V proizvodnji je bilo vedno več avtomatizacije, pričela se je industrijska proizvodnja hrane, industrijsko kmetijstvo, tehnični vzlet je zajel tudi medicino. V umetnosti so se pojavile avantgardne smeri, v naravoslovnih znanostih pa teorije, iz katerih se je razvila nuklearna fizika. Tradicionalni pogled na svet se razblinja. Entuziazem za spremembe v načinu življenja in razmišljanja je bil na začetku prejšnjega stoletja mnogo večji kot danes.

Preberite več

Orfiška šola in duh Srednje Evrope: Spoznavni postopek in znanost

Samo Simčič

Orfiška šola, šola pesniške genialnosti, je povzdignjena v mit. O njej se govori kot o imaginarni resničnosti, zato nikoli povsem določno. Vendar je orfiška šola resničnost, ne le prispodoba. V mitu o Orfeju je rečeno, da je temu mitičnemu starogrškemu pesniku poklonil svojo liro Apolon sam. To ima globok pomen. Lira je precizen instrument, treba ga je obvladati, da bi lahko igrali nanj in ustvarjali umetnost. Orfej se je te umetnosti naučil v Apolonovem templju v Delfih. Dala mu je sposobnost, da je lahko živ stopil čez prag smrti v svet umrlih – ta sposobnost je intuicija, ki sega v globine sveta in človeka.

Preberite več

Celoten članek

Človekov mali in veliki svet

Mario Čuletić Marina Nuvak

Današnja, vse bolj globalizirana in dehumanizirana družba, v kateri postaja človeško življenje preveliko breme, zgolj številka in sredstvo za doseganje egoističnih in nemoralnih ciljev, postavlja pod vprašaj perspektivo kvalitativno-progresivnega razvoja človeštva. Zdi se, da je v poplavi svetovnih nazorov in ideologij težko razločiti vizije in ideale, ki bi človeku lahko vrnili izgubljeno navdušenje, plemenito strast do življenja, zvezdo vodnico, dostojno Človeka. Eno takšnih vizij je mogoče strniti v dve besedi – mikrokozmos in makrokozmos.

Preberite več

Celoten članek

Setveni kozmični koledar v skladu z razvojem zemlje in človeka

Marija Poljanec

V zimskem času biodinamiki mnogo razmišljamo, meditiramo in se tudi sprašujemo, koliko smo bili v preteklem letu uspešni pri vzgoji rastlin, koliko nam je bila narava naklonjena. Cel niz vprašanj si lahko zastavimo in eden od odgovorov je lahko tudi, da nismo upoštevali pravega kolobarja, takega, ki ustreza rastlini in celotnemu sistemu našega osončja, oz. tistega reda in točnosti vseokrog, ki ga je upesnil Beethoven in ga je s truda polnim raziskovalnim delom utemeljila naša pokojna Marija Thun.

Preberite več

+ Več člankov