Članki za december 2013

[celoten članek] Samoevalvacija in skrb za kakovost poučevanja v waldorfskih šolah

december 2013

Zima 2013,
letnik IX, številka 4

Boštjan Štrajhar

Waldorfsko poučevanje je umetnost, kar pomeni, da poučevanje potrebuje umetniško strukturo ter da je prežeto z umetnostjo. Vendar tako kot vsaka umetnost tudi poučevanje temelji na določenih veščinah, ki jih je treba nenehno razvijati. Ne moremo se zanašati zgolj na navdih. Če ima učitelj dobre ideje, teh pa ne zmore uresničiti v razredu, se mora vprašati, ali zmore ideje prenesti v vsakodnevno prakso ter koliko so ideje resnično dobre. Zgolj z dobrimi idejami pač učitelj ne more preživeti. Ideja predstavlja začetek nečesa novega na neotipljivi ravni, izvedba le te pa predstavlja resnično novost.

» Več: [celoten članek] Samoevalvacija in skrb za kakovost poučevanja v waldorfskih šolah

[celoten članek] Napad svetlobe na Ljubljano

december 2013

Zima 2013,
letnik IX, številka 4

Manca Košir

Kako bi se lahko zahvalila moji ljubi waldorfski šoli, njenim učiteljem, učencem, staršem, prijateljem, le kako bi jim lahko rekla dovolj toplo HVALA, HVALA za verigo luči, ki se je zgodila na martinovo? Naj se širi dober glas v deveto vas, sem se odločila in napisala kolumno Napad svetlobe na Ljubljano za prestižni hrvaški portal, najboljši portal v regiji (www.autograf.hr). Tam je zapis v hrvaščini, tukaj pa je v slovenščini. V hvaležen spomin!

» Več: [celoten članek] Napad svetlobe na Ljubljano

[celoten članek] Umetnost spreminjanja

december 2013

Zima 2013,
letnik IX, številka 4

David L. Brierley

Vizija in strategija

V nedavnem intervjuju za hrvaški nacionalni časopis Jutarnji list me je novinarka vprašala, kaj bi predlagal, da se v hrvaškem šolskem sistemu spremeni. Vprašanje je bilo postavljeno, ko je Zagreb obiskal Pasi Sahlberg, znan po knjigi Finske lekcije: kaj se lahko svet nauči iz sprememb šolstva na Finskem? Na Finsko so od povsod prihajali opazovalci, da vidijo, zakaj so Finci v mnogih pogledih izobraževanja tako uspešni, tako na državnih kot na waldorfskih šolah.

» Več: [celoten članek] Umetnost spreminjanja

Pletenje je pomembnejše od domače naloge

december 2013

Zima 2013,
letnik IX, številka 4

Mara Menachem

Pred dvema letoma so na naslovnici Sunday Businessa, priloge New York Timesa, objavili članek o waldorfski šoli v Silicijevi dolini z naslovom Šola v Silicijevi dolini, ki ne uporablja računalnikov. Že pred izidom tega članka sem se odločila, da svojega starejšega sina vpišem v waldorfsko šolo, toda priznati moram, da je ta članek potrdil moj občutek glede waldorfske izobrazbe.

» Več: Pletenje je pomembnejše od domače naloge

Biodinamika in radioaktivno sevanje

december 2013

Zima 2013,
letnik IX, številka 4

Robert Karp

Tragični dogodki na Japonskem in poročanja o povečani količini radioaktivnih padavin povsod na zemeljski obli so privedli do povečanega zanimanja za pretekla poročila iz Evrope (predvsem) o možni vlogi biodinamičnih pripravkov pri zaščiti kmetij in hrane pred radioaktivnostjo. Razumljivo, da je to v biodinamičnih krogih precej ‘vroča’ tema, ki sproža veliko razprav …

» Več: Biodinamika in radioaktivno sevanje

[celoten članek] Prestranek, leto 1860

december 2013

Zima 2013,
letnik IX, številka 4

Ashoff Guenther

Slovenska kraška pokrajina je prvi dom staršev Rudolfa Steinerja in njegov vstop v zemeljski svet

V povezavi z raziskovanjem požiga prvega Goetheanuma (Goetheanum 42/2005, 3/2007) je Günther Aschoff pregledal številne dokumente v arhivih Rudolfa Steinerja. Skozi ta proces je opazil, da je v številnih publikacijah, ki se posvečajo datumu rojstva Rudolfa Steinerja, ostalo precej nejasnosti. Tako je po pooblastilu Delovne skupnosti v Dornachu, ki se posveča arhivom in zgodovini, zbral vse, kar se je dalo zbrati v zvezi s Steinerjevim rojstvom in njegovim rojstnim krajem. Rezultat te raziskave prinaša na svetlo, da je rojstni datum Steinerja 27. februar 1861 in ne 25. februar.

» Več: [celoten članek] Prestranek, leto 1860

S pravim vrstenjem vrtnin manj težav

december 2013

Zima 2013,
letnik IX, številka 4

Julijana Bavčar

Biodinamična kmetija

Družinska kmetija Brinškovih v Vrbnjah na Gorenjskem bo še dolgo v zimo omogočala, da bo gospa Monika večino sestavin za kosilo prinesla z njive tik pred pripravo. Vrtnine tako ne bodo zgubljale hranilne vrednosti – iskanje hrane, ki ne bi obremenjevala organizma z nepotrebnimi dodatki, je bil prvi razlog, ki jo je pripeljal do biodinamičnih načel. Drugi je bil, da sta z možem želela podedovano kmetijo, na kateri so tudi v preteklosti ravnali ekološko, oplemenititi.

» Več: S pravim vrstenjem vrtnin manj težav

[celoten članek] Zveza Ajda-Demeter v nove čase

december 2013

Zima 2013,
letnik IX, številka 4

Matjaž Anžur

Problematika zastalega in slabo delujočega sistema Zveze Ajda Demeter se je v preteklem obdobju vlekla že kar nekaj časa. Lahko bi rekli, da predolgo in da je bil skrajni čas, da se nerešeni problemi in nastala pat pozicija reši v dobro prihodnjega razvoja biodinamičnega kmetovanja.

» Več: [celoten članek] Zveza Ajda-Demeter v nove čase