Rubrika Zanimivi članki

[celoten članek] Dvanajsto leto življenja

februar 2013

Hermann Koepke

Vstop v puberteto

Geslo

Značilnosti: puntarsko vedenje proti odraslim (ki so tako nepravični). Pojemajoče in naraščajoče zanimanje za nasprotni spol. Nenadna neuravnovešenost, ki nekatere lahko spravi ob pamet (neznansko visoko vriskanje, ki zelo žalosti) in manjvrednostni občutki.

Razen tega počasi dobiš svoje lastno mnenje (ki ga morajo odrasli brezpogojno spoštovati). In še nekaj, kar lahko imenujemo diskriminacija mladih. To ne pomeni, da mladi diskriminirajo, pač pa postajajo diskriminirani prav oni. Iz lastne izkušnje lahko zagotovim, da je to lahko nekaj zelo neprijetnega in frustrirajočega. Npr. z vrstniki nenevarno ždimo v tramvaju. Zaradi nečesa se strašansko smejemo in gledališče se že pričenja. Z vseh strani se nenadoma začnejo »jajcati in usajati«. Ali pa pomotoma oplazimo mirnega starejšega gospoda in se vsuje plima psovk (ki jih takim ljudem sploh ne pripišeš) in jo skupiš. V trgovinah so zelo neprijazni ali pa nas sploh ne postrežejo. Kot otroku se to ne bi zgodilo…«

Zapis neke štirinajstletnice

» Več: [celoten članek] Dvanajsto leto življenja

[celoten članek] Likovnost kot možnost terapije

januar 2013

Irena Valdes

“Kaj je to likovna terapija?“ me ponavadi sprašujejo začudeni obrazi, ko jim povem s čem se ukvarjam. Likovna terapija je v Sloveniji resnično ena manj poznanih oblik pomoči otrokom, mladostnikom in odraslim, vendar izjemno cenjena v tujini in zelo vredna predstavitve tudi na slovenskem področju.

» Več: [celoten članek] Likovnost kot možnost terapije

[celoten članek] Vpliv zaslonske tehnologije na otroke

januar 2013

dr. Aric Sigman

Predstavitev v evropskem parlamentu

Evropsko združenje razpravlja o mnogih vidikih življenja državljanov. Pa vendar nihče nikoli ni mislil, da bo o glavni dejavnosti Evropejcev, ki je v porastu – gledanje zaslonskih medijev, potrebna parlamentarna razprava. V času otroštva preživijo otroci danes več časa pred televizijo kot pa v šoli. Povprečni sedemletnik preživi pred zaslonom že celo leto dni po 24 ur, povprečen mladostnik v Evropi pa do 18. leta pred zaslonom preživi že štiri leta po 24 ur.

Toda to danes ni več le kulturno vprašanje o tem, kako otroci preživljajo svoj prosti čas. Zaslon je zdaj postal zdravstveno vprašanje. Raziskava, ki je bila objavljena v najbolj ugledni medicinski in znanstveni reviji kaže, da je sama količina časa, ki ga otroci preživijo pred TV, DVD, računalniškimi zasloni in na internetu, povezana s pomembnimi, merljivimi biološkimi spremembami v njihovih telesih in možganih, ki bi lahko imele pomembne zdravstvene posledice.

Glede na to, da preživijo otroci v ključnih razvojnih obdobjih vedno večji del svojega življenja ob gledanju zaslonske tehnologije, se mora EU odzvati in glede tega sprejeti svoje stališče.

Ta članek je osnovan na predavanju, ki ga je imel dr. Aric Sigman avgusta 2010 za skupino, ki v evropskem parlamentu deluje za kakovost otroštva.

‘Nobenega dokaza ni, ki bi podprl trditev, da se morajo otroci, zato da bi jim bila zaslonska tehnologija blizu, z njo zgodaj seznaniti.’ (Linn Et Poussaint 1999)

» Več: [celoten članek] Vpliv zaslonske tehnologije na otroke