Bivši učenci waldofske šole pripovedujejo

Pomlad 2012,
letnik VIII, številka 1

Anja Bošnjak

Bivša učenka in dijakinja WŠL nam v spodnjem tekstu predstavlja svoj pogled na to šolo. Članek je sicer nastal kot odziv na mnenja, izražena na forumu, ki pa so pokazala na nepoznavanje waldorfske pedagogike in njenih učinkov v slovenskem okolju. Zato smo se odločili, da se bomo potrudili dobiti še kakšno mnenje naših bivših dijakov ter tako pomagali staršem naših otrok v osnovni šoli.

Preberite več

Zakaj je waldorfska pedagogika učinkovita: nevroznanstveni vidik

Pomlad 2012,
letnik VIII, številka 1

dr. Regalena Melrose

Waldorfska pedagogika je mnogo bolj povezano z načinom, kako se možgani razvijajo in kako optimalno delujejo, kot si je Rudolf Steiner sploh lahko predstavljal. Ustanovitelj waldorfske pedagogike je prav gotovo razvil prepričljivo teorijo o tem, kako se otroci najbolje učijo, toda preden so razvili MRI in ostale zapletene možganske meritve, nismo imeli prav nobenega sredstva, s katerim bi dokazali ali ovrgli katerokoli od njegovih trditev, vsaj ne s tolikšno preciznostjo in točnostjo, kot je to mogoče danes. Velik obseg dokazov iz nevroznanstvenih raziskav zadnjih dvajsetih let podpira Steinerjevo teorijo, vključno z nekaterimi najbolj temeljnimi načeli waldorfske pedagogike.

Preberite več

Kako govoriti, da nas bodo drugi slišali

Pomlad 2012,
letnik VIII, številka 1

Alja Tasi

Sarah Kane, učiteljica glasu

Če želimo, da nas bodo drugi slišali, nam ni potrebno dvigovati glasu. Nasprotno, utihniti moramo. Najprej moramo znati poslušati, začutiti sogovornika, stopiti v njegove čevlje in ga nato nagovoriti s primernim glasom. Le če bomo ton svojega glasu prilagodili sogovorniku, nas bo ta v resnici slišal. To lahko še posebej hitro opazimo pri otrocih, ki takoj reagirajo na glas. Ne razumejo vedno pomena besed, zato pa toliko bolj razumejo melodijo.

Preberite več

Pisati ali ne pisati

Pomlad 2012,
letnik VIII, številka 1

izred. prof. David L. Brierley

Kultiviranje čustev 2. del

Rokopis je kompleksen proces, ki se opira na zapletene senzomotorične zaznave. Proces, ki poteka pri rokopisu, in veščine, ki so za to potrebne, so bile pred nedavnim predmet mnogih raziskav, zlasti nevrofiziološkega raziskovanja, pa tudi estetike pisanja in pismenosti. To so ves čas primerjali s procesi, ki so vključeni v vedno bolj pogosto uporabo računalniške miške, tipkovnice in ekrana.

Preberite več

Šola življenja

Pomlad 2012,
letnik VIII, številka 1

David L. Brierley

Vabimo vas,
da se pridružite novi skupini slušateljev izobraževanja

ŠOLA ŽIVLJENJA

Izobraževanje, ki bo ob vikendih potekalo
na Waldorfski šoli Ljubljana,
se bo pričelo septembra 2012 in bo trajalo tri leta.

Namenjeno je tako tistim, ki želite postati waldorfski učitelj ali vzgojitelj, kot tudi vsem drugim, ki vas zanimajo izzivi današnjega časa.

“… medtem ko živimo, ko smo med ljudmi, kultivirajmo svojo človečnost.” Seneca ‘O jezi’.

Preberite več

Tridelnost družbenega organizma

Pomlad 2012,
letnik VIII, številka 1

Rudolf Steiner

Uvod

Od začetka zadnje globalne finančno-gospodarske krize v letu 2008 se pojavlja čedalje več kritikov prevladujočega ekonomskega modela, kapitalizma. Med temi kritiki je na primer tudi slovenski filozof Slavoj Žižek. Zanimivo je, da čeprav kritiki prihajajo iz raznovrstnih ekonomskih, kulturnih, ideoloških (tako levih kot desnih) in socioloških ozadij, obstaja med njimi kar nekaj podobnosti. Prva je ta, da se sedanja kriza enači s padcem berlinskega zidu in s tem povezanega propada komunističnega družbenega modela. Seveda v sedanjem primeru se govori o začetku propada kapitalizma.

Preberite več

Hišna lekarna

Pomlad 2012,
letnik VIII, številka 1

dr. Ljubica Petrov, antropozofska zdravnica

Kopeli za noge z gorčico

Gorčica se uporablja za močne kopeli nog. Dve žlici zmlete črne gorčice damo v toplo vodo (38 – 40 stopinj). Ta kopel je dobra za začetni stadij vnetja grla, pri sinusitisu in pri migreni. Noge naj bodo v kopeli 15 min, potem jih je treba izprati ter namazati z arnikinim ali ognjičevim oljem. Po kopeli je primeren krajši počitek pod toplo volneno odejo.

Preberite več

Celoten članek

Pogled na prehrano z antropozofsko usmerjenega znanstvenega stališča

Pomlad 2012,
letnik VIII, številka 1

Tanja Franjević Petrović

Od prvega predavanja Rudolfa Steinerja o prehrani je minilo 107 let in s pravico si lahko postavimo vprašanje: Kaj lahko začetek dvajsetega stoletja, daljno leto 1905, nam, ki živimo na začetku tretjega tisočletja, pove o prehrani, česar mi že tako ne bi vedeli? Človeštvo je sledilo svojemu toku evolucije, znanost napreduje, tehnologija vsakodnevno dosega navdušujoče rezultate. Veliko tega se je spremenilo, je zastarelo, pripada zgodovini. Mar zato tudi Steinerjeva predavanja o prehrani spadajo v preteklost? Ali pa?

Preberite več