Vabilo na izobraževanje za waldorfskega učitelja 2010-13

Pomlad 2010,
letnik VI, številka 1

David Brierley

Prvo leto – osebni razvoj

Živimo v času prekomerne zavesti. Toliko vemo in tako malo čutimo. V vedno zgodnejših letih nam polnijo glave s toliko teorijami in predsodki. Zelo močan želodec moramo imeti, da prebavimo vse žeblje znanja modernega časa. Večina jih je absolutno neprebavljivih, in da bi jih lahko zmleli na uporabne in prebavljive delce, potrebujemo pomoč. Potrebujemo umetnost.

Lepo je videti toliko srčnega iskanja med mladimi strokovnjaki danes. Mladi učitelji se zavedajo resnih težav v svojem poklicu. V mnogih državah je potreba po prenovi naroda in družbe zelo močna; ljudje čutijo, da je prihodnost v njihovih rokah. Trudijo se sami sebe razsvetliti in okrepiti. Za poučevanje so pomembna prizadevanja, pri pedagoškem delu je zelo pomemben profesionalni duh. Pomeni, da je potrebno osvetliti temeljne principe in vrednote.

Umetnost poučevanja se je razvijala v samem razredu, iz inventivnosti in iz konkretnega dobrohotnega opazovanja otrok. Te osnove so pripomogle k razvoju psiholoških načel. Ti dve strani učiteljskega poklica morata biti skladni. Nastala je torej ustanova, ki omogoča vsakodnevno delo z otroki. To je alfa in omega učiteljeve umetnosti. Ključ do uspešnega poučevanja je pripraviti učence do tega, da jih tako močno  zanima tisto, kar jih boš naučil, da ne more njihove pozornosti pritegniti nič drugega; jim torej nekaj tako prepričljivo razkriti, da si bodo to do smrti zapomnili, da jih bo učiteljevo početje dobesedno preželo z zanimanjem za naslednji korak.

Trenutno se v človekovem razumevanju njegovih sposobnosti, zmogljivosti in ciljev dogajajo velike spremembe. Počasi se pojavlja nova vizija pričakovanj posameznika in njegove usode. Globljih povezav je mnogo, ne le kar se tiče predstav o vzgoji, ampak tudi glede literature, politike in ekonomije. Dve najbolj znani veji psihologije – behaviorizem in psihoanaliza, ki temeljita na delu Freuda, izginjata. Prevladuje holistično–dinamični pogled. Človek ima v sebi prirojem ‘naravni’ dar in vztrajnostno determinanto. To notranje jedro ustvari v vsakem posamezniku potencial, ki se pojavi kot notranja potreba. Ta pa je zlahka zatrta. Waldorfski pristop se tega zaveda, zato se trudi polagoma zgraditi platformo za avtentično individualnost. V tem procesu pa potreba po razumevanju, ljubezni in potrditvi še nikoli ni bila večja. Pokazala se je potreba po oblikovanju odnosa do strahu in obsojanja. V mladih maj bi razvijali  potrebo po rasti, po iskanju lastne identitete, sicer bodo razočarani. Poglavitna bolezen današnjega časa je pomanjkanje vsega tega in potrebe po razvijanju teh impulzov. Zdrava vzgoja je mogoča le, če je sprejeto in upoštevano notranje jedro mlade osebe.

Če ta pot rasti ni v skladu z naravnim razvojem otroka, se lahko pri učencih razvije sovražnost in destruktivnost. Iščejo potrditev, pomanjkanje le-te pa vpliva na njihovo obnašanje. Posledično nezadovoljstvo je vzrok večine težav v šoli.

Se nadaljuje.