Poletje 2012,
letnik VIII, številka 2
John Payne
Zakaj si razprave o ritalinu postavljajo napačno vprašanje
Starši po vsem svetu se zavedajo, da nekaj ni v redu. Njihov starševski instinkt jim govori, da so danes otroci in družinsko življenje v vse večji stiski. In res, otroci doživljajo krizo, so žrtve nenapovedane vojne otroštvu, utapljajo se v čutnem cunamiju.
In ker svoje otroke ljubimo, smo zaskrbljeni in iščemo rešitve, zanemarimo pa glas v naši glavi, ki nam govori, da je nekaj zelo narobe, če svojega otroka vsako jutro pozdravljamo s tabletko, ki mu bo pomagala. Nekaj je resnično narobe. Pa ne z otroki. Ti so čudoviti, nadarjeni in domiselni, kot so vedno bili. Od njih pričakujemo, da se bodo prilagodili vsem spremembam, ki so se v njihovem okolju zgodile, da bodo prenesli vedno več spodbud in stresa.
V desetletjih svojega dela s starši po vsem svetu sem srečal na tisoče sijajnih otrok z nenavadnimi, posebnimi talenti, ki jih je povozil stres, in tako prišel do zelo preprostega zaključka: nadarjen otrok + stres = motnja ali, kot jo sam imenujem, duševna vročica. Vsak od staršev že ve, kako otroka pozdraviti, kadar ima običajno, fizično vročico, kakor tudi, kako pozdraviti duševno vročico. Ni se nam potrebno ničesar učiti, obiskati specialista ali brskati po internetu. Svojo starševsko modrost posvetimo srcu in razumu našega otroka; naredimo tisto, kar normalno naredimo, kadar se dvigne vročina. Prav tako kot lahko nakopičen stres vodi k problemom, lahko tudi nakopičena poenostavljenost in ravnotežje popelje otroka v smeri nadarjenosti.
Nadarjen otrok + poenostavljanje = nadarjenost.
Poglejmo tri faze zavedanja in zdravljenja obeh vročic.
Se nadaljuje.
Kim John Payne je avtor knjige Simplicity Parenting. Več o njem in njegovem delu na internetni strani simplicityparenting.com.
Ta članek je bil objavljen v Huffington Postu in na internetni strani www.waldorftoday.com.
prevod: Marina Nuvak