Zima 2014,
letnik X, številka 4
Pia Repič, 2.l
1. dan
6. novembra 2014 ob 6h zjutraj se je 29 zaspanih in zoprnih dijakov (kdo pa uživa v tem, da mora vstati ob 5h?) skupaj s tremi učitelji (g. Velepič, g. Poljšak in ga. Pelhan) usedlo na avtobus in se odpeljalo izpred Waldorfske šole Ljubljana. Čakala nas je tridnevna ekskurzija v München.
Ob prihodu smo spoznali, da je München videti tako kot malo večja in bolj razvita Ljubljana, glavna razlika pa je povečano število BMW-jev, Mercedesov, Volkswagnov in Porschejev na cestah.
V Münchnu je bila naša prva postaja Deutsches Museum, največji tehnični in naravoslovni muzej na svetu. Ustavili smo se pri Focualtovem nihalu, na dolgo žičnato vrv obešeni krogli, ki dokazuje rotacijo Zemlje, potem pa smo se lahko razkropili po muzeju. Glavna atrakcija za nas je bilo stranišče. Ker je muzej prevelik, da bi si ga celega ogledali v tako kratkem času, si je vsak izbral tri oddelke, ki jih je obiskal, o njih nekaj napisal ter dodal kakšno skico v skicirko. V Deutsches Museumu najdemo nekaj za vsakega, vse od pomorstva do letalstva, glasbenih inštrumentov, steklopiharstva, astronomije, fizike, biologije, farmacije, robotike in zgodovine (replika jame Altamira), tako da nikomur ni bilo dolgčas.
Po muzeju smo si šli ogledat alegorijo Bavarie, 18 metrov visok kip, ki se dviguje nad Theresinwisese, trgom, na katerem se vsako leto odvija znameniti Oktoberfest.
Pot nas je nato peljala v sam center mesta. Prek trga Karlsplatz, ‘nemške Čopove’, smo prispeli do stolnice Frauenkirche. Pogledat smo si šli tudi notranjost te novogotske cerkve, kjer sem bila vsaj jaz navdušena nad njeno preprostostjo in prostranostjo. Prižgali smo nekaj svečk ter vsi z nogo stopili v ‘hudičevo stopalo’, odtis stopala pri glavnem vhodu. Po legendi naj bi hudič stopil v to cerkev in se začudil nad pomanjkanjem oken. Narejena je tako, da se iz točno tega mesta ne vidi nobenega okna.
Od tam smo se sprehodili do Marienplatza, ki smo ga vsi v naslednjih dneh spoznali do potankosti. Sledila je ura in pol prostega časa. V manjših skupinicah smo si ogledali središče Münchna, šli v kakšno trgovino, si kaj kupili, ali pa se, tako kot naša skupina, usedli v kavarno, da smo ušli mrazu.
V tem času se je že stemnilo in je začelo deževati, tako da smo se po rahlem dežju sprehodili do Odeonsplatza in si ogledali prostor, kjer je imel Hitler govore.
Nato smo se od tam odpravili do gliptoteke. V njej smo skicirali antične kipe in ugotovili, da jih je zelo veliko brez nosu. Bilo je že precej pozno, zato smo se po ogledu gliptoteke z avtobusom odpeljali do Waldorfske šole v Münchnu. Po telovadnici smo razporedili blazine in utrujeni zlezli v spalne vreče.
Preberite več v tiskani izdaji.